Strokovno pisanje 2011

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search


Spoznanja pri pisanju strokovnega besedila v obliki enciklopedičnega gesla za Wikipedijo[uredi]

  • pišemo za objavo na spletu, to je za javnost, in se tako vključujemo med manjšino aktivno pismenih (46.000 blogarjev, 18.000 avtorjev, ki jih registrira Cobiss, 3500 wikipedistov; vsi skupaj pomenijo 3–4 % populacije)
  • za razliko od šolskega referata, kjer je prva kontrolna inštanca učitelj, so pri kontroli člankov na Wikipediji udeleženi še administratorji, ki informirajo pisce o internih dogovorih
  • natis je samo stranski produkt, primarna oblika članka je spletna, zato upoštevamo logiko spletnih spisov, ne pa natisnjenih šolskih referatov
  • popravke v geslih je zahteval princip jedrnatosti: črtali smo izjave, ki so bile v malo drugačni obliki v tekstu že zapisane, tudi-je, pa-je, kasneje/pozneje/potem, ponovljene subjekte smo zamenjali z zaimenskimi oblikami, črtali navezovalne besede, ki povezujejo povedi, ponovljene rojstne podatke, ki so zapisani že v glavi biografskih člankov ...
  • žanr enciklopedičnega gesla je zahteval objektivno in nevtralno poročanje, zato je bila 1. os. množine in nadomeščena s 3. osebo
  • strokovnost zahteva odpoved lastnemu raziskovanju, vendar je bilo to v posameznih primerih (npr. pomanjkljivi biografski podatki) potrebno
  • namembnik enciklopedičnih gesel ni nujno iz naše stroke, od tod prizadevanje, da se geslo ne zapleta v terminološke detajle, ampak da v večji meri, kot je to običajno, upošteva sinonimnost terminov; v poglavje Glej tudi tako vključimo vse sorodne izraze, alternativna poimenovanja, včasih tudi povezave na tujejezična gesla; v Novi besedi, Najdi.si-ju, SSKJ preverimo frekvenco terminov, ustvarimo manj frekventna gesla in iskalca z njih preusmerimo na najfrekventnejši izraz
  • pri geslih z mednarodnimi vzporednicami smo pozorni na specifiko slovenskega pojma in poudarimo pomenska odstopanja; pri tem za oddaljene jezike pomaga Googlov prevajalnik
  • viri za domača biografska gesla so SBL, ES, PSBL, spletni leksikoni (npr. Gorenjci.si), strokovni leksikoni (npr. Slovenska književnost, Literatura), Cobiss, dLib, SSKJ, Nova beseda, Bibliografija diplomskih nalog, podatkovne zbirke (npr. Slovenski zgodovinski roman), Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova, za tuja pa tuji enciklopedični viri, v prvi vrsti wikipedijski
  • pridobili smo tehnične spretnosti za oblikovanje gesla: kako dodati sliko, kako intenzivno razčleniti geslo (ponavadi je bilo potrebno združevanje prekratkih odstavkov), kako nasloviti poglavja, oblikovati glavo, okvirček s podatki o avtorju/delu, kako izbrati med kategorijami v nogi, napraviti opombo, ki se sklicuje na vir, kdaj uporabiti alineje in kdaj linearno besedilo, katere vire navesti, katere pa ne, koliko citirati dobesedno, koliko pa samo povzeti s svojimi besedami, kako napraviti povezave in katere izraze oblikovati kot klikljiva gesla
  • premalo izrabljamo možnost kontrole nad geslom, ki jo ponuja zavihek Zgodovina; tam
  • glede hierarhizacije podatkov ni vedno enotnega stališča: Wikipedija omogoča sicer vključitev kakšnega anekdotičnega podatka v obliki citata ali teksta v okvirčku, sicer pa se detajlom odpoveduje; pri starejših avtorjih so vendar tudi taki podrobni podatki (npr. dekliško ime in poklic ali socialno poreklo matere / stare matere) potrebni
  • nekaj truda je zahtevalo prerazporejanje informacij, tako da so informacije iste sorte na enem kupu, npr. selitev izjav iz poglavja Življenje v poglavje Delo
  • vedno znova pozabimo na pogovorno stran vključiti informacijo, da gre za geslo v okviru študentskega projekta

Glej tudi[uredi]