Strokovno pisanje 2012

Iz Wikiverza

Opravljene obveznosti bom tistim, ki ste se prijavili in izpolnili vsa pričakovanja, vpisoval v sredo 6. 6. od 8.00 do 9.30. --Hladnikm (pogovor) 22:00, 4. junij 2012 (CEST)

Redno obiskovanje seminarja je pogoj za njegovo uspešno izvedbo, ker samo tako lahko izvemo za vsebinske in tehnične dogovore in se izognemo odkrivanju Amerike vsakič znova. Žal ne poznam učinkovitejšega načina za dosego tega cilja kot dokumentiranje udeležbe s podpisi. Razumno se mi zdi pričakovanje 80-odstotne udeležbe. Komur to ni mogoče, naj mi brez zamere sporoči in se prepiše na kak drug seminar (Kramberger, Perenič ...), kjer je prostih mest več. --Hladnikm (talk) 08:27, 4 March 2012 (UTC)

V želji prispevati k sprotnejšemu študiju in mimogrede razbremeniti oddelčno tajnico, ki je do zdaj individualno vnašala opravljene obveznosti v e-indeks, neredko več let po seminarju, sem odprl dva "izpitna" datuma, ko bom sam vnašal oznako opravljeno v VIS, če se boste na rok prijavili: 6. junij in 19. september 2012. Seveda je treba pred tem upoštevati vse izrečene pripombe, imeti zadostno frekvenco in se izkazati tudi s posegi v druga gesla na Wikipediji. Morebitne nejasnosti odpravimo na govorilnih urah ali po e-pošti. --Hladnikm (pogovor) 19:58, 7. maj 2012 (CEST)

Opremite gesla z logom projekta na pogovorni strani in s povezavo na portal literatura na dnu!

Žanri "zaresnega" strokovnega pisanja[uredi]

  • (podatkovna zbirka )
  • poročilo o dogodku
  • povzetek
  • članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
  • kritika (polemika, strokovna ocena)

  • enciklopedijsko geslo

  • esej
  • predavanje (prosojnice)
  • kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
  • učbenik
  • (razprava)

Žanri šolskega strokovnega pisanja[uredi]

  • referat
  • esej
  • diplomska naloga (magisterij, doktorat)

Urnik prezentacij 2012[uredi]

Ob petkih 8.00-9.35 #116

Kako se lotiti dela[uredi]

Splošna gesla[uredi]

Najprej evidentiramo obstoječe leksikonske informacije. Preverimo domače in tuje natisnjene in spletne vire. Za tuje je treba najprej v slovarju najti ustrezen termin (slovarji v iskalniku Najdi.si). Če nimamo sreče, poskusimo s sinonimnimi ali širšimi pojmi (pri polemiki npr. disput, diskusija, debata, pogovor, dialog, kritika, besedni boj, v nem. Streitgespräch ...), kjer mogoče najdemo tudi naš izraz. Za geslo polemika npr. ugotovimo, da v Enciklopediji Slovenije (ES) ni nič, pač pa v leksikonu Literatura Cankarjeve založbe najdemo 7 vrstic z definicijo in slovenskimi polemičnimi avtorji. Za možne sinonime in rabo poglej v SSKJ na spletu, za starejše pomene se splača pokukati v Pleteršnikov slovar (http://bos.zrc-sazu.si). V dilemi, katerega izmed konkurenčnih sinonimov izbrati, v Novi besedi (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html) preverimo njihovo frekvenco (izraze vtipkamo z zvezdico namesto končnice: polemik*). Dodatno preverjamo frekvenco v iskalniku Najdi.si ali v Googlu, kjer vklopimo iskanje samo po slovenskih straneh in večbesedne termine postavimo v narekovaje, da nam ne išče vsakega izraza posebej, ampak samo célo sintagmo.

Začnemo lahko tudi s tujimi viri, kjer pridejo v poštev najprej wikipedijska gesla (najtehtnejša, najobsežnejša oz. v večjih jezikih; najboljša so opremljena z zvezdico). Gesla v jezikih, ki jih ne poznamo, nam za prvo silo prevede Googlov prevajalnik. V primeru gesla polemika se zdi dobro izhodišče nemški članek, iz drugih nacionalnih Wikipedij pa dodamo samo tisto, kar je tam specifično, najpogosteje imena njihovih polemikov. Kadar definicije med jeziki strižejo, jih navedemo drugo za drugo. Med nespletnimi viri je zelo dober beograjski Rečnik književnih termina (ja, ponj je treba v knjižnico), ki ima o polemiki cel stolpec z literaturo in akterji tega žanra po svetu in v južnoslovanskem prostoru. Tu so npr. omenjena jezikovna sredstva polemike, ki jih drugi viri praviloma ne omenjajo: pamflet, karikatura, persiflaža, invektiva, sarkazem. V kakšnem drugem natisnjenem leksikonu najdemo informacije, ki jih drugod ni, npr. v Cuddonovem Literary Terms: A Dictionary, da je najbolj znamenit zgled polemike Miltonova 'Areopagitica'. Večkrat so nam bližje kot angleške nemške definicije, preveri npr. v Wörterbuch der Literaturwissenschaft ur. Clausa Trägerja, ki ga imajo tudi na FF.

Naša naloga je informacijo lokalizirati. V Cobissu in v dLibu bomo poiskali knjige in razprave o pojmu, si jih izposodili, prelistali in jih navedli med viri. Če jih nismo pregledali, a se nam zdijo obetavni, jih navedemo npr. v podpoglavju Dodatna literatura. Marsikatero konkretno ime ali druge kontekstualne podatke nam ponudi Nova beseda. V dLibu poskusimo tudi z iskanjem po celem besedilu, ne samo po naslovih, saj veliko časopisnih virov nima metapodatkov z naslovi člankov. Da ne dobimo tisočev zadetkov, v Cobiss poleg izraza polemika vpišemo še slovenska književnost; zadetke (v primeru preveč rezultatov se omejimo na monografije) sortiramo kronološko in jih naštejemo. Natančnejšo oznako tipa besedila najdemo pod zavihkom Comarc. V dLibu zadetke omejimo s klikom na knjige, znanstvene članke, vsebino itd. v levem stolpcu. Za starejšo literarno zgodovino lahko poiščemo vse polemike v Glaserjevi Zgodovini slovenskega slovstva na Wikiviru.

V tuje Wikipedije dodamo povezavo na slovensko geslo, v slovensko geslo pa skopiramo na konec najpopolnejši seznam drugojezičnih gesel.

Na Wikiviru preverimo, če obstajajo besedila v tej kategoriji, na katera lahko pokažemo z ustrezno predlogo.

Definicij ne prepisujem dobesedno, ker to velja za plagiat, ki vam ga admin brez milosti pobriše, ampak jih kompilirate iz različnih naštetih virov.

Kadar domnevamo, da bodo ljudje iskali naš pojem pod drugim imenom, kreiramo novo geslo pod tem drugim imenom in vanj vpišemo samo eno vrstico, ki preusmeri iskanje na naš pojem, npr. besedni boj > polemika.

V dvomu se obrnemo na kolegice, razrednega tutorja, administratorja na Wikipediji ali pridemo na govorilne ure k mentorju. Pomaga tudi zgledovanje pri geslih, oblikovanih v preteklih seminarjih.

Slovenistična gesla[uredi]

Za gesla, ki jih v tujih leksikografskih virih ni (mednarodno nerelevantne osebe, časopisi, inštitucije ...), je prvi vir ES, SBL (tudi na spletu) in leksikon Slovenska književnost, zraven pa še vse druge v prejšnjem poglavju naštete lokacije. Inštitucije imajo marsikaj na svojih uradnih spletnih straneh.

Tehnični nasveti[uredi]

Geslo koncipirajte v urejevalniku, ki ste ga navajeni, in ga potem, ko je glavnina skupaj, prekopirate na Wikipedijo. Večje serijske popravke po pripombah opravite spet v domačem urejevalniku, manjše pa kar na Wikipediji. Ne shranjuj vsakega popravka posebej, ampak npr. na deset minut. Hodi na seminar, ker vseh koristnih namigov ni mogoče zajeti tule, ampak si jih zapomnimo ob konkretnem delu.

Vrstni red poglavij na koncu članka: če ima članek sprotne opombe, so najprej ==Opombe==, potem poglavje ==Viri==, ==Glej tudi== (sem gredo povezave na članke v slovenski Wikipediji) in nazadnje ==Zunanje povezave==, ki vsebujejo povezave na druga spletna mesta in tudi na tujejezične Wikipedije; gesla v drugih Wikipedijah ne smejo biti navedena v poglavju ==Viri==.

Slog[uredi]

Kdor nima zadostne frekvence[uredi]

Dolga besedila si po dogovoru lahko razdelita dva študenta. --Hladnikm (pogovor) 17:12, 13. maj 2012 (CEST)

Glej tudi[uredi]