Spomeničarji in spomeničarske delavnice

Iz Wikiverza

Nazaj na Partizanski spomeniki na Geopediji


Popisovalci[uredi]

Stanje sept. 2021: M&M Hladnik (2647), Daniel Divjak (1039), Miloš Kermavnar (768), Dušan Škodič (446), Teofil Bizjak (371), Stane Gradišnik (284), Vojko Hobič (185), Bor Borovski (176), Franc Podnar (152), Anton Petrovič (120), Sandi Grudnik (116), Lado Nikšič (114), Ivan Zorč (111), Alojz Ovnič (94), Vasja Marinč (86), Sebastijan Potepan (84), Lanko Marušič (78), Jože Vrabič (77), Ivan Smiljanić (74), Ljubo Motore (69), Mojca Župančič (68) Marko Gričar (54); drugi: Stane Preskar, Fister & Štamulak 9, Cizl 8, Renko 12, Teran 5, Nika Bajc 9, Krivec & Ropret 28, Šemrov 8, Vuksanović 3, A. Novak 12, Ana Čič 5, Ana Kočar 17, Jerčič 34, Kravogel 12, Česnik 15, Cugelj 5, Rojc 30. Potočnik 4, Plečko 33, Luštrek 9, Uršič 15, Franetič 6, Eva marinč 11, Likar 2, Kulovec 38, Kržan 24, Gantar 2, Mejak 4, Majer 17, Štibernik 7, Popov 7, Perenič 20, Dora Ravnik 2, D. Zlatič, M. Košuta, B. Flajšman, Z. Pretnar, Bolčina 16, Verdev 5, Dvoršek 9, Pergovnik 31, Mihovec 16,Prejac 5, Komac 8, Kirbiš 4, Pritekelj 2, Strajnar 32, LH 8, I. Kern 2, Štajer 3, Stepančič 12, Štupica & Bizjak 26, Borovšak 15, Rutar 2, Rebolj 14, Može 2, Rudolf 3, Pongrac 9, Mali 16, Mesarič 4, Mežik 5, Bratina 3, Jogan 3, Franče? 4, Resnik 2, Kolenc 14, Klobučar 8, Simčič 18, Žemva 7, Butala 5, Zevnik 6, Kamnik 2, Drole 2, Požar 12, Abrahamsberg 4, Štangelj 2, Veselič 2, Preskar 5, Peunovi? 5, Podržaj 25, Balant 3, Verstovšek 3, Kittya 5, Gaube 2, Beltram 9, Zagorc 23, Z. Likar 8, Žiga B. 3, ZB.

Seznam prejemnikov priznanja ZB 2024:

Skupina za spomenike pri ZB Slovenije[uredi]

Delovna skupina za spomenike NOB, ustanovljena marca 2022 (Daniel Divjak, Miran Hladnik, Miloš Kermavnar, Božo Novak, Martin Premk) bo

  1. angažirala bo lokalne akterje za evidentiranje tistih obeležij, ki jih v naši zbirki še ni, in dopolnjevala in ažurirala zapise obstoječih
  2. redno obveščala zainteresirano javnost o novostih v zbirki
  3. uporabila zbirko za načrt in plačilo vzdrževanja spomenikov
  4. uporabila zbirko za ureditev lastniškega statusa zemljišča, na katerem stojijo spomeniki, in njihov vpis v zemljiško knjigo (po zgledu kranjske ZB)
  5. spodbujala oblikovanje spomeniških obhodnic, natise brošur za posamezna območja, vključevanje spomenikov v lokalne turistične publikacije in na infotable
  6. spodbujala oblikovanje enciklopedijskih gesel o posameznih spomenikih oziroma sistematično vpisovanje partizanskih obeležij v gesla o krajih
  7. prijavila projekt na lokalne in državne razpise in s pridobljenimi sredstvi ter s sredstvi ZB poenotila zapise v zbirki po tehnični, pravopisni, slogovni in vsebinski plati; dodala koordinate, povezave na literaturo, slike, QR-kode; sistematično ekscerpirala zbirko spominskih točk NOB v Muzeju novejše zgodovine ipd.
  8. spodbujala digitalizacijo zgodovinske literature na temo spomenikov o osebah in dogodkih NOB (TV-15, Svobodna misel, vodniki, zborniki ipd.) in njeno postavitev na splet
  9. spodbujala diplomske in druge raziskovalne naloge na temo partizanskih spomenikov
  10. in temu seznamu po potrebi dodajala nove alineje

Delavnice[uredi]

Delavnica 25. 3. 2024[uredi]

Geopedijska spomeničarska delavnica v CTK 25. marca 2024
Geopedijska spomeničarska delavnica v CTK 25. marca 2024

Prostor nam je med 9.00 in 12.00 ponudil Mitja Vovk Iskrić v CTK (Trg republike 3, Ljubljana, 2. nadstropje, Konferenčna soba) in vest o delavnici razširil po omrežju:

Miloševi predlogi za urejanje zapisov v sloju Partizanski spomeniki 1. Urejanje rubrik Besedilo na spomeniku in Opis in viri

  • Kopirati/ustvariti/ besedilo v Word(u)
  • Spremeniti font v Arial 11
  • Oblikovati razmake med besedami (ustvariti tabelarično obliko)
  • Dodati še eno vrstico, da bo na Geopediji prelom v novo vrsto.
  • Dodati širšo vrstico
  • Kopirati vsebino Word v Beležnico
  • Brisati vsebino na Geopediji 2X
  • Kopirati vsebino iz Beležnice v Geopedijo
  • Nič popravljati razen dodajanja vrstice in popravljanje drobnih napak
  • Shraniti zapis
  • Prekontrolirati obliko zapisa na Geopediji in vnesti drobne popravke

Če nisi zadovoljen s prikazanim, vsebino iz Geopedije kopiraj v Word in ponovi postopek.

2. Spreminjanje črk v Wordu: VELIKE, male, Velika Začetnica:

  • Označiš tekst za spreminjanje
  • Fn + Shift + F3 (npr. za spreminjanje Besedila na spomeniku v same velike črke)

3. Filtriranje na Geopediji

  • Odpri Geopedijo.
  • Prijavi se kot popisovalec.
  • Odpri Tabelo vseh zapisov v tem sloju. (spodaj, kjer je zelena kapljica za novo obeležje)
  • Klikni na Filter ((1.) izberi polje filtriranja, (2.) izberi pogoj za iskano geslo, (3.) vnesi geslo-iskani niz). Več o geslih v poglavju Kako iščemo z gesli
  • Izberi + v zelenem krogu in dodaj dodatni pogoj za katero koli polje, če ga potrebuješ. Lahko dodaš več pogojev za različna polja.
  • Potrdi.
  • Prikaže se tabela z izborom, povsem spodaj je število zapisov.
  • S klikom na Lupo na začetku vrste se pokaže na zemljevidu ustrezen zapis in pri strani vsi vneseni podatki.

V tem načinu s filtriranjem v posameznih rubrikah dobimo zapise za izraz točno kot je zapisan, z upoštevanjem velikih in malih črk, presledkov itd. Najde tudi niz znakov, ki vsebuje pol besede iz ene in pol besede iz druge in presledek med njima. Na zemljevidu so samo zvezdice iz tabele.

Danielove teme se nanašajo na novi sloj hrvaških partizanskih spomenikov

  • Polje za vnos besedila z obeležja ne omogoča oblikovanja teksta kot je v slovenski verziji.
    Res je, polje je definirano kot golo besedilo, ker se je pri slovenskem sloju izkazalo, da oblikovanje besedila (stolpci, velikost in barva črk, leva poravnava, linki itd.) večinoma ni potrebno. Golo besedilo je v izpisu in pri prenosu mnogo krajše in preglednejše. Obliko besedila dokumentira fotografija, za vsebino besedila, po kateri iščemo, pa ni važna. -- mh
  • Ikone za oblikovanje teksta v slovenski verziji so nad poljem za tekste z obeležij.
    Drži, ikone za oblikovanje besedila so v poljih, ki so definirana kot bogato besedilo, nad vnosnim poljem. -- mh
  • Polje Godina otvaranja ne omogoča zapisa ustreznega datuma. Pri vpisu letnice se zapiše 1962 v obliki 1,962. Za preizkus sem vpisal 12345678910, izpisalo je 12.345.678.910
    To napako sem pravkar popravil. Dokler je zapisov malo, to gre, pri velikem številu zapisov pa bi to zahtevalo veliko časa. Obliko datuma v rubriki Datum zapisa nam je že prej popravil Sergej. -- mh

Primeri za konkretne izboljšave

  • Blagovica:
    • ime spomenika: BLAGOVICA.-Spomenik v Blagovici > Blagovica (ker je v kraju samo en NOB-spomenik)
    • pravopisni popravki
    • vrstico z EŠD z začetno piko spremenili v alinejo
    • med vrstice v rubriki Besedilo vnesli razmike in dodali, da manjkajo imena padlih
    • vpisali spreminjanje v rubriko Spremembe in datum popravkov v zadnjo rubriko
  • Štuhčev dom
    • ime spomenika: Oskrbniku koče Tonetu Štuhecu > Štuhčev dom
    • v rubiriki besedilo dodali [zvezda] in ukinili oblikovanje z večjimi črkami za ime oskrbnika
    • drobni pravopisni popravki (presledki za pikami)

Za naprej:

Zapisnik[uredi]

Delavnica za popisovalce na Geopediji za sloj Partizanski spomeniki je bila 25. 3. 2024 v prostorih CTK, Trg republike 3 v Ljubljani. Udeleženci: M. Hladnik, D. Divjak, S. Gradišnik, A. Gržina, M. Kermavnar, L. Nikšič in M. Pušnik. Gostitelji, Centralna tehniška knjižnica Univerze (CTK) v Ljubljani, so nam dali vso tehnično in prostorsko podporo za izvedbo delavnice. Na začetku smo našemu novemu sodelavcu Miru Pušniku iz CTK predstavili naše delo, Pušnik, ki je promotor koncepta odprte znanosti na Slovenskem, pa je predstavil, kako nam je lahko CTK v pomoč pri nadaljnjem delu.

Predebatirali smo teme iz napovedi delavnice:

  • Oblikovanje besedila v rubrikah Besedilo na spomeniku in Opis in viri, ki oblikovanje omogočajo.
  • Oblikovanje je pomembno pri vnosu besedil iz drugih virov v Geopedijo.
  • Pregledali smo priporočila za vpisovanje in popravljanje podatkov, ki so napisana v napovedi delavnice. Sklep: Oblikovanju se v največji meri izogibamo, ker močno obremenjuje izvoze v Excel. Morda v rubriki Besedilo na spomeniku v prihodnosti odpravimo oblikovanje teksta.
  • Poimenovanje spomenikov: ponovili smo priporočila o poenotenju naslovov, ki smo ga obravnavali na delavnici 7. 12. 2023.
  • Uporaba gesel na Geopediji za filtriran prikaz zapisov s posameznimi gesli. Pogledali smo dva načina filtriranja: uporaba ikone T – Iskanje po celotnem besedilu in Iskanje s pomočjo Tabele vseh zapisov v tem sloju. Sklep: Kermavnar pripravi seznam obstoječih gesel.
  • Zeleno zvezdico je treba v opisu spomenika natančno argumentirati: vandalizirano, prestavljeno, izginilo, ni verjetno, da bi obeležje še obstajalo.
  • Podpora kolegom iz Hrvaške pri izdelavi sloja Hrvatski partizanski spomenici. Sklep: Hrvaški kolegi naj sami oblikujejo izgled, rubrike in besedilo za posamezne zapise. Mi jim bomo pri tem pomagali z našimi izkušnjami in znanjem.

Na koncu so nam gostitelji pokazali in predstavili Ustvarjalnico. Ustvarjalnica je delavnica v okviru CTK, opremljena s tehničnimi pripomočki za izobraževanje. Videli smo simulator letenja, 3D-tiskalnike, šivalne stroje, računalniško in drugo opremo, ki se uporablja za interdisciplinarno sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi projektov. Uporaba opreme je za člane Centralne tehniške knjižnice brezplačna in je primerna za skupine do 10 in več udeležencev, ki ustvarjajo pod vodstvom mentorjev. Več na internetni povezavi.

Zapisal Miloš Kermavnar.

Delavnica 7. 12. 2023[uredi]

Popisovalci partizanskih spomenikov

Gostil nas je Oto Luthar na ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana, med 9.30 in 12.00 smo tam premlevali dileme Daniel Divjak, Miran Hladnik, Miloš Kermavnar in Roman Zupanec. Obdelali smo prvih nekaj točk dnevnega reda, nekatere teme smo obravnavali bolj informativno, z namenom opozoriti na izzive in rešitve, ki jih srečujemo pri svojem delu. Če koga zanima kaj več, naj vpraša. Druge teme pridejo na vrsto naslednjič.

O rečeh, na katere nimamo vpliva (pravopis, slogovna priporočila, tehnični pogoji na Geopediji) ne bomo razpravljali, vse drugo pa je predmet dogovora.

Poenotenje naslovov[uredi]

  • naslovi so čim krajši
  • v naslovih ni izrazov, ki so samoumevni (spomenik, plošča ipd.) in jih vsebujejo naslednja polja
  • v naslovih je po možnosti čim manj ločil, zlasti ne pomišljajev in dvopičij
  • v naslovih ni verzalk (ni samih velikih črk)
  • naslovi naj bodo pravopisno sprejemljivi (presledki za ločili, imena pred priimki)
  • naslovi naj bodo po možnosti v imenovalniku (npr. Edvard Kardelj namesto Edvardu Kardelju)
  • večinoma so naslovi dvodelni: dogodek/oseba/objekt in kraj (npr. Ustanovitev OF, Žiri)
  • za več o naslavljanju gl. poglavje Naslov v Novi pisariji
  • o zaporedju enot v naslovu (Ustanovitev OF, Žiri ali Žiri, ustanovitev OF) se nismo dogovorili, tudi ni bistveno
  • nič narobe, če bo posamezni naslov z razlogom oblikovan kako drugače

Primer:

Koordinate[uredi]

Koordinate shranimo v svoj mobi, ko stojimo pri spomeniku; aplikacije AlpineQuest, Google Maps, Locus maps, MapsMe … omogočajo pošiljanje koordinat na e-naslov, od tam pa jih prekopiramo v zapis in vnesemo v polje Lokacija. Formatov zapisa koordinat je veliko, prevedba v en sam izbrani format se zdi v tem trenutku preveč naporna. Koordinate pridejo prav, kadar kdo med urejanjem pomotoma premakne zvezdico na zemljevidu nekam stran in jo je treba vrniti na pravo mesto. Zlasti če se nahaja na prostoru brez orientacijskih točk.

Primer: raje za naslednjič.

Vpisovanje sprememb[uredi]

V rubriko spremembe vnesemo samo povzetek svojega urejanja, svoje ime in datum, npr. Dodal literaturo. Mhladnik 15. 1. 2024. ali: Popravil lokacijo na zemljevidu. S. Gradišnik na silvestrski večer 2023. ali: Dodal tri boljše slike. Miloš K. 17. dec. 2023. Spremembe/dodatke pa vnesemo v ustrezna polja. Na dnu v rubriki Datum še osvežimo datum svojih zadnjih sprememb. Predhodni datum vnesemo k historiatu sprememb, če tega ni storil že predhodni urejevalec.

Vgrajevanje povezav[uredi]

  • navajanje httpjev, posebej dolgih, je zelo grdo, zato http-je vgradimo kot hiperlinke, npr. namesto

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ton%C4%8Dka_%C4%8Ce%C4%8D . Wikipedija > Tončka Čeč. Wikipedija.

  • z miško označimo besede, ki naj bodo klikljive, v tem primeru Tončka Čeč
  • med ikonami nad poljem za vnos izberemo tisto, ki simbolizira povezavo in je videti kot člen v verigi (create link)
  • pojavi se vnosno polje, vanj iz ukazne vrstice v brskalniku skopiramo http-niz in kliknemo ok
  • kadar so v spletnem naslovu šumevci ali preglasi, link ne pripelje prav in ga moramo popraviti; to storimo tako, da kliknemo na ikono html (zadnja med ikonami), poiščemo problematični http in čudne nize, ki označujejo šumevce, nadomestimo z navadnimi č ž š

Primer: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ton%C4%8Dka_%C4%8Ce%C4%8D >
https://sl.wikipedia.org/wiki/Tončka_Čeč in kliknemo na Shrani (gl. [https://www.geopedia.world/#T281_L4614_F2518:7389_x1674566.2631343903_y5806021.254793853_s17_b362 Tončka Čeč, rojstna hiša).

Prenos v druge sloje[uredi]

Spomenike, ki ne ustrezajo oznaki Partizanski, prenesemo v druge sloje tako, da ničesar ne izpustimo. Najbolje je kar označiti cel zapis, ga skopirati v Word in od tam prekopirati v polja novega sloja. Ker pogosto nismo najbolj gotovi glede statusa spomenika (zaradi pomanjkljivih podatkov smo jih uvrstili narobe), spomenike pobrišemo iz napačnega sloja po debati in soglasnem dogovoru.

Podobno ravnamo pri združevanju podatkov pri podvojenih zapisih. V tistem zapisu, ki ga ohranimo, povemo, da smo dvojnik, ki je bil lociran tam in tam, pobrisali, se podpišemo in spremembo datiramo. Dobro bi bilo voditi seznam pobrisanih spomenikov, včasih smo ga na Partizanski spomeniki na Geopediji#Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji.

Primer xxxx

Popravljanje starih zapisov[uredi]

Kdor ima čas, bo pri pregledovanju starih zapisov mimogrede popravil tipkarske in pravopisne napake, nadomestil slabe slike z boljšimi, doda literaturo o spomeniku, pobriše piko na koncu naslova spomenika itd. Če bo popravljal sistematično, naj v rubriko spremembe napiše, da je ta spomenik bil deležen natančne obravnave in poenotenja in se podpiše.

Prenos teksta iz Worda[uredi]

Kopipejstanje teksta iz virov neredko napravi v zapisu zmedo. Uredimo jo tako, da prekopirano besedilo označimo in kliknemo na metlico, ki uniči moteče oblikovanje.

V rubriki Besedilo na spomeniku moramo na koncu vrstice dvakrat pritisniti na enter, če hočemo ohraniti prelom; če tega ne storimo, dobimo na zaslonu eno samo dolgo vrstico. Dvojnemu pritiskanju na vnašalko se izognemo, če po prvi vrstici zapis shranimo in ga ponovno odpremo za urejanje.

Primer: Partizanski saniteti in pohorskim kmetom

Oblikovanje besedila v poljih, ki to omogočajo[uredi]

Možnost bogatega besedila smo izbrali ponekod zaradi vnašanja povezav. Naš cilj ni zvesta reprodukcija oblike besedila na spomeniku, saj imamo za to fotografije, ampak zvesta reprodukcija vsebine. Ohranimo črkovni rez (velike ali male črke, pravopisne posebnosti (tudi napake!), deljenje, prelom vrstic; v oglatih oklepajih navedemo, če je zraven križ, zvezda, medaljon ipd. Zanemarimo pa velikost črk (majhe/srednje/večje), njihovo barvo, slog, poravnavo (npr. sredinsko), stolpce, ne igramo se z znaki za rojstvo in smrt ipd. Vse to namreč zelo moti pri izpisu in podaljšuje iskanje. Vprašanje kaj z deljenimi imeni. Deljenega imena Ja-nez Novak iskalnik ne najde, najde ga le, če je v zapisu še en drugi Janez, ne glede na priimek.

Prenos teksta iz Excela[uredi]

Prenos tabele iz Excela ni primeren, ker pri izvozu iz Geopedije v Excel tekst postane nečitljiv. Excelovo tabelo shraniti kot TEKST ločen s TAB in iz beležnice kopirati v Geopedijo. V Geopediji vstaviti potrebne presledke in prelome vrstic. Miloš

Vstavljanje arhivskih fotografij spomenika, kadar prinašajo pomembno novo informacijo o obeležju.[uredi]

Združevanje fotografij v kolaže, če ni več prostora zanje[uredi]

Paziti na izgubo ločljivosti. Fotografije v mali velikosti se lahko združuje. Paziti na obliko ležečega pravokotnika. V kolažu so lahko fotografije, ki prikazujejo isti motiv v različnih pogledih. Miloš

Primer: male črke, vezaj, slaba fotografija, kolaž, stara slika[uredi]

Rešitve pokazati na naslednji delavnici.

Spomenik in grobnica padlih v NOB-Podsreda

Velikost fotografij[uredi]

Minimalna zaželena velikost je 1024 pik (1024x768 = velikost zaslona), standardna je 1600 pik (1600x1200). Večje fotografije omogočajo ogled podrobnosti, kar pride prav pri spomenikih z veliko imeni. Na eni fotografiji lahko gledamo spomenik v celoti in sam napis na spomeniku. Fotografije imajo maksimalno velikost 4000x3000. Večje Geopedija avtomatsko pretvori v manjši format znotraj mej 4000x3000.

Brisanje fotografij starejšega datuma in slabše kakovosti[uredi]

Fotografije starejšega datuma so pomembne zaradi prikaza obeležja skozi čas in so po pravilu manjše. Pred brisanjem ima prednost združevanje v kolaž. Ohraniti tudi podatke o fotografu in datumu posnetka. Miloš

Uporaba gesel za sorodna obeležja[uredi]

Gesla omogočajo prikaz sorodnih obeležij. Geopedija omogoča ogled največ 100 zapisov za eno geslo. Primer: herojsmrt123 za spomenike, ki obeležujejo kraj smrti herojev. Če je takih zapisov več kot 100, tvoriti od 100 dalje podaljšano geslo herojsmrt1234. Ko opazimo tak primer z veliko zapisi, tudi iščemo, če je še kakšen zapis pod podaljšanem geslom. Miloš

Delo na dveh oknih istočasno[uredi]

(oblikovanje besedila na spomeniku): Zaslon razdelimo na dve okni. Na obeh imamo odprt v Geopediji isti spomenik. Na enem oknu delamo (postavljamo imena v stolpce, na drugemu opazujemo obliko pri zadnjem vnosu). Miloš

Iskanje po celotnem tekstu[uredi]

(ikona T pred iskalnim poljem). Geopedija pokaže vse zapise, kjer se pojavijo vse besede kot so zapisane ne glede na vrstni red ali obliko pisave (npr. velika začetnica). Ne prenese vezaja med dvema besedama. Možno je iskanje po korenu besede tako, da za korenom napišemo * (zvezdico). To iskanje je zanimivo za iskanje zapisov, kjer se pojavlja določeno ime.

Komentarji v datoteki fotografije[uredi]

(vnos za več datotek): V Lastnosti datotek je v Raziskovalcu možno vpisati (tudi daljše) komentarje. Tak komentar je mogoče videti na Geopediji če gledamo fotografijo, pritisnemi na gumb "i" pod fotografijo in ga poiščemo med ostalimi informaciji. Za sorodne fotografije je mogoče v Raziskovalcu vpisati komentar samo enkrat. Posebnost v raziskovalcu Windows -- Miloš

Sicer vse potrebne podatke vpišemo v ime slike na Geopediji.

Primer: Gorenja vas, talcem, foto Hladnik avg_2013.jpg

Uporaba Excela za izvoz podatkov žrtev 2. svetovne vojne iz SIstory[uredi]

V predpripravljeno datoteko v Excelu kopirati podatke iz Sistory in xlsx-datoteko shraniti kot Besedilo(ločeno s tabulatorji). Z Beležnico odpri datoteko, kopiraj vsebino in prenesi v Geopedijo. Briši oblikovanje teksta (metlica). Po potrebi še malo popravi. Miloš

Ogled, iskanje in izvoz filtriranih podatkov na Geopediji po Tabeli vseh zapisov na tem sloju[uredi]

To temo smo na hitro omenili. Omogoča filtriranje zapisov, tudi po več kriterijih. Na voljo je le popisovalcem. Miran

Vključevanje dodatnih slojev na Geopediji[uredi]

primer: sloj katastrski podatki za rubriko K. o., parc. št., lastnik

Vnos (klikanje na besede med narekovaji): "Vsebina" → znak "+" → v rubriko Ime sloja vpišemo "katast" → "lupa" → izberemo "Zemljiško katastrski prikaz" → "Dodaj"

Če postane nepregledno samo izbrišeš kljukico v rubriki "Vsebina"

Osvežiti najpomembnejše spomenike[uredi]

Veliki in pomembni spomeniki, ki so bili popisani med prvimi, imajo pogosto fotografije in opise, ki niso več v skladu z današnjimi standardi. Zato bi jih bilo smiselno osvežiti.

Lokacijo označiti tudi z navedbo kraja[uredi]

V Excelovi datoteki je mogoče razbrati lokacijo obeležja. Samo navedba: na krajevnem pokopališču ne zadošča.

Za naslednje delavnice[uredi]

  • Navajanje literature (avtorjevo ime in priimek: Naslov (ležeče). Kraj: Založba, letnica (Zbirka, št. v zbirki). hiperpovezava na splet.
  • Excel
  • Wikiverza
  • Urejevalnik slik
  • Zemljevidi na mobiju
  • Geopedija na mobiju

Delavnica 6. marca 2023[uredi]

Spomeničarji Tone Gržina, Stane Gradišnik, Daniel Divjak, Miloš Kermavnar, foto Miran Hladnik

Trdo jedro popisovalcev (Divjak, Kermavnar, Gradišnik in Gržina, Hladnik) je na FF UL pregledalo svojo dejavnost v zadnjem letu. Popisovalci smo aktivni pri vseh zgoraj naštetih načrtih, pri nekaterih v večji, pri drugih v manjši meri. Nekatere navezave na področne ZB in druge lokalne akterje so uspešne, ponekod pa iskanje agilnih in računalniško spretnih sodelavcev še ni obrodilo sadov, modre lise so zlasti na vzhodu Slovenije. Slabo se odziva društvo izgnancev, ki bi lahko pomagalo pri evidentiranju plošč Slovencem po nekdanji Jugoslaviji. Sodelovanje z DIS je pomembno, saj bi društvo lahko uporabilo naše zbrane opise iz skupine Obeležja Društva izgnancev tudi na svoji internetni strani. Če bodo izgnanci želeli, lahko iz naših zapisov oblikujejo svoj samostojen sloj. Obstoječi seznam želimo dopolniti z lokacijami v tujini, kjer so izgnanci bili na prisilnem delu (v Rajhu, v Jugoslaviji in drugje). Na posameznih lokacijah so postavljena spominska obeležja, podatke in fotografije pa bi lahko vnesli s pomočjo DIS.

Naslednja skupina bo obsegala spominska obeležja s področja ukradenih otrok. Pri tem je pomembno sodelovanje z Društvom taboriščnikov - ukradeni otroci, ki bo posredovalo razpoložljive podatke o šestih lokacijah njihovih spominskih obeležij v tujini.

Študent Pipan na stroške ZB sistematično vnaša v zbirko za vsak spomenik posebej ime občine, katastrske občine in parcelne številke, kar bo omogočilo izpis spomenikov po občinah in pregled spomenikov po lastnikih. Manj verjetno je, da bodo podatki prišli prav pri prenosu lastniška parcel na občine, saj se občine tega otepajo. Lado Nikšič, ki je najbolj resno zagrabil to pobudo za kranjsko področje, je nad njo obupal. S QR-kodami bodo ob koncu projekta opremljena vsa obeležja v zbirki, v naravi pa zaradi spomeniškovarstvenih in drugih ovir na opremo obeležij samih z nalepkami ni mogoče računati. Obetavnejša se zdi ideja QR-kod v obliki spotikavcev v tlaku pred spomeniki. Zabetonirani kovinski spotikavci utegnejo biti tudi ustrezno nadomestilo vandaliziranih obeležij, kadar njihova obnova ni mogoča, npr. v pločniku pred hišo, s katere so svojci odstranili ploščo in je nočejo več nazaj. Pozanimati se je treba, kako je z dovoljenji za take posege.

Modificirati je treba še sedmo alinejo med nalogami skupine za spomenike pri ZB. Skupina nima statusa pravne osebe, da bi se lahko prijavljala na razpise, prijavlja se lahko nanje le krovna ZB.

Na delavnici smo se sprehodili po servisnih straneh projekta na Wikiverzi in ozavestili nekatere dogovore za poenotenje zbirke:

  • pri poimenovanju spomenikov in v drugih poljih opisa (z izjemo besedila na spomeniku!) se izogibamo samim velikim črkam
  • izogibamo se stičnim vezajem, npr. Franc Rozman-Stane > Franc Rozman – Stane, tako zaradi pravopisa kot zaradi iskanja
  • v imenu spomenika naj bosta samo ta, ki mu je spomenik posvečen, in kraj, npr. Marko Bevk, Cerkno, besede kip, plošča, steber, spomenik itd. uporabimo samo takrat, ko je to nujno zaradi razlikovanja, sicer so te besede v naslednji rubriki Tip spomenika; poenotenja imen se po dogovoru lotimo ob koncu projekta
  • za imenom in tipom spomenika, imenom popisovalca in naslovom lokacije uporabimo piko samo, če gre za stavčne formulacije
  • za vsako piko naj bo po slovenskem pravopisu presledek
  • datume zapisujemo brez ničel na mestu za desetice (izjema je samodejni zapis datuma v zadnji rubriki)
  • izogibamo se pretiranemu oblikovanju pri prepisu besedila s spomenika, to je stolpcem, večjemu ali manjšemu fontu, ležečemu tisku, barvam, centriranju ali desni poravnavi, ker to nagaja pri izpisu
  • za standardne dele napisov uporabimo naslednje nize v oglatih oklepajih: [zvezda], [križ], [tigr], [slika v medaljonu], [srp in kladivo], [kurir], [društvo izseljencev] ...
  • obeležja, ki smo jih poslikali, vendar jih ne prepoznavamo kot partizanska, vpišemo v sloj Spominske točke in jih tam v rubriki Tip spominske točke opremimo z oznakami: farna plošča oz. domobranski, mobilizirani v nemško/italijansko vojsko, spravni spomenik, osamosvojitvena vojna, partizanska točka brez obeležja, drugo
  • če gre za partizansko bolnico brez obeležja, točko postavimo v sloj Partizanske bolnice
  • obeležja, ki jih je treba preseliti (računamo na pomoč admina Sergeja), imajo v rubriki Opis oznako Vsi123
  • motne, neberljive ali premajhne fotografije zamenjamo s svežimi in boljšimi; spremembe datiramo, ime fotografa in datum vpišemo tudi v ime fotografije, npr. bolnica_franja1_foto_luštrek_dec_2022.jpg (namesto presledka je dobro uporabiti spodnji podčrtaj)
  • vsako spremembo dokumentiramo v rubriki Spremembe, kamor se tudi podpišemo, skupaj z datumom; spremembo datiramo dodatno s klikom na ikono koledarja v zadnji rubriki; datiranje vsakega posega omogoča, da si spremembe lahko ogledujemo po datumih oz. obdobjih
  • na pokopališčih z več nagrobniki bo v bodoče pametno vpisovati vsak nagrobnik posebej; tako ga lahko lažje natančno umestimo na zemljevid
  • pri opisu lokacije obeležja in pri oznaki na zemljevidu bodimo koliko mogoče natančni, npr. levo od vhoda na obcestni fasadi stavbe s hišno št. Cesta talcev 74, Mozirje
  • za iskanje po zbirki prijavljeni uporabniki kliknejo na ikono tabele in potem izbirajo med možnostmi filtriranja, neprijavljeni uporabniki pa v iskalnem polju kliknejo na ikono T, ki označuje iskanje po celotnem besedilu
  • natančnejši napotki se dobijo pod ikono <i> in na projektnih straneh na Wikiverzi
  • pri vnosu besedila s spomenika za vsako vrstico napravi eno vrstico razmika, s tem ohraniš oblikovanje
  • dodaj prosim sem še druge napotke