Partizanski spomeniki na zemljevidu/Navodila, namigi in dogovori

Nazaj na Partizanski spomeniki na zemljevidu

Za prvo srečanje z zemljevidom

Privzeti zemljevid partizanskih spomenikov na spletišču https://partizanstvo.si je OpenStreetMap (OSM), lahko pa namesto njega v zgornjem desnem kotu izberemo kako drugo kartografsko podlago, npr. Open TopoMap [Maptiler z mojo grafično kartico ne deluje!], znotraj teh izbir pa zemljevid obogatimo z zračnim posnetkom (GURS Ortophoto), konfiguracijo terena (GURS Lidar) in z GURS-ovo (Geodetske uprave Republike Slovenije) državno pregledno karto. Če se pri preklapljanju kje ustavi, kliknemo na ikono za osvežitev strani. Spletišče je trenutno na voljo v slovenščini in v angleščini, med jezikoma izbiramo desno zgoraj, kakšno reč v slovenskem vmesniku bo treba še prevesti.

V desnem spodnjem kotu nas klik na ikono bucike z rdečo glavo prestavi na našo trenutno lokacijo, kar pride prav na mobiju s to vključeno možnostjo. Ne bo odveč napotek, da za uporabo zbirke na mobiju prikaz prilagodimo s klikom na tri pikice v zgornjem desnem kotu (v operacijskem sistemu Android) in potem z izbiro Desktop view (pri Applu je v orodni vrstici AA). Plus in minus sta za približevanje in oddaljevanje pogleda, zadnji podatek pa je merilo v metrih in kilometrih. Zemljevid, ki privzeto prikazuje celo Slovenijo, premikamo v vse smeri z miško. V levem stolpcu so pod naslovom Partizanstvo na zemljevidu osnovni podatki o partizanskih zbirkah, povezava na servisne strani in na podrobnejše informacije. Na dno stolpca z besedilom si pomagamo z miško in drsnikom. Ta stolpec lahko s klikom na ◀ umaknemo za levi rob zaslona.

V levem zgornjem kotu so tri drobne ikone [pogrešam njihove opise, ki naj se pojavijo pod miško]: s srednjo med njimi (lupo) iščemo po zbirki, s tretjo dobimo podatke o posameznem spomeniku [ta se mi ne zdi potrebna, ker podatke dobimo s klikom na zvezdico, škodi pa tudi ne], prva ikonica pa nas pripelje nazaj na začetno besedilo o spomenikih in spletišču.

Privzeto so vklopljene vse naše zbirke: (partizanski) Spomeniki, Bolnice, Poimenovanja, Točke brez obeležja, Obhodnice, Ostala obeležja, Hrvaški partizanski spomeniki in Okupacijske meje. S klikom na zavihke prikaze posameznih zbirk izklapljamo ali vklapljamo. Osnovna zbirka partizanskih spomenikov (Spomeniki) je iz rdečih, modrih, zelenih in črnih zvezdic. Pri oddaljenem pogledu jih še ne vidimo, spomeniki so tu pokupčkani pod raznobarvne krožce s številom spomenikov v okolici. Zvezdice se prikažejo s približevanjem pogleda. Rdeče označujejo obstoječe spomenike, modre vabijo k spomenikom, ki še niso bili obiskani ali jih je treba še enkrat slikati ali prestaviti v kako drugo zbirko, zelene so za uničene spomenike in črne za poškodovane, premaknjene in deponirane spomenike. Zbirko bolnic smo podedovali od anonimnega vpisovalca na Geopediji, označuje jih ikona hišice s križcem. Popolnejše podatke o bolnicah najdemo pod zvezdicami na istih mestih. Zbirka Poimenovanja je šele v zametku, posamezne telovadnice, šole, vojašnice ipd., poimenovane po partizanih, so označene z rdečimi iksi. V zametkih je tudi zbirka Partizanskih točk brez obeležij, ki jo označujejo vijoličasti iksi.

Partizanske obhodnice so označene z modro črto, pod Ostalo (na zemljevidu je Ostalo označeno s črnimi šestkrakimi zvezdicami) pa smo uvrstili druge spomenike, ki so se popisovalcem znašli na poti in jih je bilo treba nekam shraniti: osamosvojitvene, iz prve svetovne vojne, kulturnozgodovinske itd. Nekoč se iz njih morda rodijo samostojne zbirke.

Za sodelovanje nagovarjamo tudi hrvaške kolege. Nekatera področja na Hrvaškem smo s skupnimi močmi že pokrili z rdečimi zvezdicami. Spomeniki v slovenščini ali s slovenskimi žrtvami na Hrvaščini so (tudi) del zbirke slovenskih partizanskih spomenikov.

Pod naštetimi "našimi" ikonami ali ob njih so ponekod na zemljevidu še ikone plošč, spomenikov, obeliskov, ki so del kartografske podlage. Tja so jih vpisali prostovoljski sodelavci OSM. Naš načrt je, da počasi tja vnesemo prav vsa partizanska obeležja, katerih osnovni podatki bodo tako vidni vsem uporabnikom zemljevidov, ne le tistim, ki poznajo spletišče partizanstvo.si.

Pa se lotimo iskanja. Recimo da me zanimajo spomeniki v okolici mojega kraja Srednje Dobrave pri Kropi. V iskalno polje, ki se pojavi ob kliku na lupo, vpišem kako besedo iz imena spomenika, npr. Srednja Dobrava. Iskalnega izraza ni treba tipkati v celoti, že prej se na zaslonu pojavijo možni zadetki, tj. spomeniki, ki imajo v svojem imenu ime kraja. S klikom na želenega se na zemljevidu znajdemo na Srednji Dobravi; zvezdica za izbrani spomenik je obkrožena.

S klikom na zvezdico (nanjo kliknemo šele, ko se ikona dlani nad zvezdico spremeni v ikono dlani z iztegnjenim kazalcem) se v levem stolpcu odpre zapis o spomeniku. Krasijo ga fotografije od blizu in od daleč, povečamo jih s klikom nanje; več informacij (fotograf, datum posnetka itd.) se po možnosti prikaže pri kliku na (i) pod sliko. Če smo vmes tavali kje drugje po zemljevidu, se na zvezdico vrnemo s klikom na Lociraj točko in Približaj točko. Tretji zavihek pod slikami (Uredi podrobnosti) je samo za registrirane in prijavljene urednike.

Kadar so zapisi dolgi, se pomikamo do dna zapisa z drsnikom. Rubrike v zapisu so: Ime spomenika, Opis, Lokacija in dostop, Besedilo na spomeniku, Status, Avtor vnosa, Datum prvega vnosa, Datum zadnje spremembe [posloveniti], Vrsta spomenika, Spremembe, dopolnila, popravki, Občina, Katastrski podatki, Kategorije partizanskih spomenikov [namesto šifre naj se v izpisu pojavi ime], Povezani vnosi. Polja, ki zaradi pomanjkanja podatkov ali zaradi naglice niso bila izpolnjena, niso prikazana.

S takim preprostim iskanjem bomo našli tudi obeležja, posvečena posamezni osebi, npr. kipe Tita. Za iskanje padlih borcev ali pobitih talcev, katerih imena so vklesana na plošče skupaj z drugimi, pa bomo morali vstopiti v napredno iskanje oz. zahtevno iskanje. Vanj vstopimo prek ikone lupa v levem kotu in z izbiro zbirke v seznamu pod iskalnim poljem. Lahko pa tudi po daljši poti s klikom na Navodila za zahtevno iskanje in izpise na dnu osnovnih informacij o spletišču v levem stolpcu in tam s filtriranjem zapisov (https://www.partizanstvo.si/filter/partisanmemorial).

Na zaslonu se odpre seznam začetnih polj zapisa o spomeniku. Če želimo videti vsa polja, kliknemo na Show more filters [prevesti]. Vanje vpišemo, kar nas pač zanima, recimo kako besedo ali daljši niz iz Opisa spomenika, iz Besedila na spomeniku, Čas postavitve itd. Najbolj varno je, če v polju s črticami --------- ob iskalnem izrazu, izberemo vsebuje, lahko pa poskusimo tudi z možnostmi se ujema popolnoma, začne se z ali konča se z.

Napravimo poizkus z iskanjem vseh obeležij v Občini Radovljica. Vrstica za občino se nahaja bolj spodaj. Klik na zavihek Filter [posloveni] desno spodaj izpiše na zaslon vsa obeležja v tej občini; če jih je veliko, jih razporedi na več strani. [manjka podatek o številu zadetkov] Desno zgoraj se na mini zemljevidu so ta obeležja označena z modrimi kapljicami. Na začetku vrstice s posameznim spomenikom sta dve klikljivi ikonici: z eno se preselimo v prikaz in opis spomenika na zaslonu, z drugo pa v urejanje tega spomenika (samo za registrirane in prijavljene urednike). Nekatera polja so nova (o arhitektu ali kiparju, datumu postavitve, vrsta in kategorija spomenika, povezani vpisi na druge zbirke ...) in vanje še nismo utegnili prepisati podatkov, zato si v tem trenutku največ zadetkov lahko obetamo z vpisovanjem v "stara polja" zbirke: Besedilo, Opis, Lokacija, Občina. [fino bi bilo tu imeti možnost izvoza vseh filtriranih zadetkov; trenutno jih lahko kopiramo stran za stranjo]

Kogar bi zanimal izpis in izvoz trenutnega stanja podatkov v pisarniške programe, bo na servisni strani kliknil na povezavo https://www.partizanstvo.si/en/export_xslx/partisanmemorial/ in potem v excelu ali kakem drugem programu filtriral, sortiral in izpisoval po svojih potrebah. Izpis celotne zbirke pokaže, da je trenutno v njej preko 9000 obeležij.

Poglejmo še, kako se obeležja v zbirki partizanskih spomenikov povezujejo z drugimi zbirkami. Možnost povezovanja je dodatek novega vmesnika Mihaela Simoniča, zato smo jo utegnili uporabiti šele v posameznih primerih, v prihodnosti bo pa tega več. Gre za povezave z objekti na Wikipodatkih, na zemljevidu OpenStreetMap (OSM), na državno zbirko žrtev druge svetovne vojne Sistory, na Register kulturne dediščine (RKD) in na zbirko grobov Geneanet. Za vzorec naj bo kip Tita v Velenju. Na dnu zapisa so trije povezani vnosi: na RKD, na OSM in na Wikipodatke. Ker smo resno spletišče, pričakujemo v prihodnosti vzajemne povezave na partizanstvo.si tudi z njihove strani. Povezavi na zbirki Sistory in Geneanet si oglejmo pri družinskem nagrobniku Jožeta Počkaja v Brezovici pri Kozini. Ta grob bo moral še kdo od nas obiskati in fotografirati, da v zapisu ne bomo imeli slike na posodo od Geneaneta.

Kako spomenike v zbirko vpisujemo oz. kako popravljamo in dopolnjujemo zapise, se tule ne bomo učili, ker so te spretnosti potrebne le nekaj deset pooblaščenim uporabnikom in se bomo že med sabo poučili. Naključne obiskovalce Partizanstva.si lepo prosimo, da morebitne pomanjkljivosti, napake, podatke o vandaliziranih ali na novo postavljenih spomenikih sporočate prek obrazca Sporočite nam podatke o manjkajočem spomeniku, ki se nahaja pod povezavo na začetni strani in ustreza maski za urejanje, le da vaš vnos pred vpisom v zbirko kdo od veteranov preveri. Ker smo za razliko od inertnih inštitucij gorečniki, jih vnesemo takoj. Če bi se radi ekipi pridružili, nam pišite, z veseljem vas sprejmemo medse.

Naj pokažem še na servisne strani projekta na Wikiverzi, kjer od leta 2017 dokumentiramo našo dejavnost (https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu). Google jo najde, če vanj vtipkamo naslov Partizanski spomeniki na zemljevidu, urejena pa je po poglavjih Literatura, Skupnost, Napotki, Objave, Problemi, Povezave. Najobsežnejši je seznam partizanske literature, ki je pomemben vir informacij o spomenikih. Poskrbeli smo npr. za digitalizacijo vseh letnikov borčevskega časopisa TV-15 (1963–1991) in kartoteke več deset tisoč partizanskih lokacij v Muzeju novejše in sodobne zgodovine itd. Naj v poglavju Skupnost pokažem, kako lepo se imamo na spomeničarskih delavnicah in piknikih in vas s tem povabim k sodelovanju.

Kako vpišem obeležje v zbirko na zemljevidu

Po desetinah vpisanih obeležij na spletišču Partizanstvo.si lahko poskusimo s kratkimi navodili in nasveti. Ker se vmesnik ves čas po malem spreminja in dopolnjuje, jih je treba jemati z določeno rezervo. Tako kot se moramo pred kuhanjem opremiti s sestavinami, se moramo pred vpisovanjem spomenikov oskrbeti z naslednjim:

registrirati se moramo kot uredniki, si pridobiti uporabniško ime z geslom in se prijaviti na partizanstvo.si
na računalniku si v posebni mapi pripravimo fotografije spomenikov za vpis; v izvirni ločljivosti bodo preobsežne, za vnos jih v katerem od programov za to (sam še vedno uporabljam predpotopno Picaso) skrčimo na obvladljiv format (nekako 1600 x 1000 pik oz. 800 KB), ki omogoča udobno branje besedila na sliki
v sosednjem oknu odpremo zbirko žrtev druge svetovne vojne na Sistory in v njej poiščemo osebo, ki ji je spomenik posvečen, oz. več oseb (če smo se tam registrirali in prijavili, lahko mimogrede prispevamo kaj tudi vanjo)
v naslednjem sosednjem oknu odpremo zemljevid nepremične kulturne dediščine (RKD); to storimo, če imamo opraviti s spomenikom, ki je v zbirki opremljen s številko EŠD (iz RKD smo na Partizanstvo.si vpisali že vsa partizanska obeležja)
za boljšo orientacijo v prostoru je včasih dobro imeti pri roki tudi katerega od drugih zemljevidov, npr. arhivsko Geopedijo, v kateri lahko odpremo sloj občin in krajevnih skupnosti pa register krajevnih imen, ali pa OpenStreetMap (OSM), kjer si lahko natančneje ogledamo, kako prehodne so poti, ki vodijo mimo spomenikov, ali če je vanj naš spomenik kdo že vpisal

Tudi Partizanstvo.si bomo za udobnejše vnašanje delali v več vzporednih oknih. Eno okno naj prikazuje lokacijo, kamor nameravamo vpisati spomenik, drugo okno naj služi za urejanje te lokacije, tretje naj bo za dodajanje slik, četrto pa za vpisovanje zunanjih povezav na RKD, Sistory, Geneanet, OSM ali Wikipodatke. Nova okna se nam bodo nanizala v zgornjo vrstico brskalnika ob kliku na povezave.

Začnimo torej z urejanjem v drugem oknu. V urejevalni način vstopimo s klikom na predzadnji link Urejevalnik na dnu levega stolpca začetne strani. Odpre se vrsta možnih opravkov. Če želimo vnesti spominsko obeležje (spomenik, ploščo, infotablo ipd.), izberemo vrstico Spomeniki. Kadar želimo vnesti partizansko točko, na kateri (še) ni obeležja ali napisa, izberemo vrstico Točke brez obeležja. Kadar pa želimo vnesti točko, ki ima partizansko ime oziroma napis, nima pa obeležja (npr. Kajuhovo ulico, TVD Partizan, OŠ Stane Žagar ...), takrat izberemo vrstico Poimenovanja. Zgodovinsko vrstico Bolnice, ki smo jo podedovali od neznanega popisovalca pri Geopediji, sem zaklenil, ker imamo bolnice že vključene v zbirko Spomeniki, kamor vnašamo tudi nove. Za vnos spomenika na Hrvaškem izberemo vrstico Hrvaški. Za vnos obeležij, ki nimajo statusa partizanskih spomenikov, izberemo vrstico Ostalo. Sem spadajo npr. nagrobniki z zvezdo, ki ne stojijo na grobu partizana ali talca. Pod ostalo spravimo skratka vse, kar smo poslikali, vendar se je pozneje izkazalo, da ne ustreza definiciji partizanskega spomenika.

Ker imamo v načrtu vnos partizanskega spomenika (ne pa kakega drugega obeležja ali partizanske točke brez obeležja ipd.), bomo proti dnu izbir kliknili na Spomeniki ali na gumb Dodaj na koncu te vrstice.

Če smo kliknili na Spomeniki ali na Spremeni na koncu vrstice, se bomo znašli na seznamu vseh spomenikov v zbirki, s sveže vpisanimi na vrhu; na dnu je podatek o trenutnem številu vseh v zbirki. Desno zgoraj je gumb Dodaj partizanski spomenik, ki nas pripelje na vnosni obrazec, enako kot če bi kliknili na gumb Dodaj na samem začetku.
Lotimo se kar prvega polja, tj. vnos točke s spomenikom na zemljevid (Geom:).
- Če imamo pri roki, npr. v epošti njegove koordinate, bomo kliknili na gumb Edit coordinates (Uredi koordinate) in vanj vnesli obe potrebni številki; zemljevid, ki je na začetku kazal nekam na geografsko središče Slovenije, bo zdaj pokazal teren od blizu, z modro kapljo na vpisani točki. Kadar se mobiji pri snemanju koordinat zmedejo in pokažejo točko kje stran, jo z miško odvlečemo na pravo mesto.
- Kadar koordinat nimamo, se na želeno mesto odpravimo peš, tj. s premikanjem zemljevida z miško in približevanjem/oddaljevanjem pogleda z gumboma + in -; ko smo na pravem mestu, kliknemo najprej na gumb Point on the map/Pokaži na zemljevid in potem na ustrezno točko na zemljevidu.
- Ker je ročno tavanje po zemljevidu zamudno, si v primeru vnosa več spomenikov v istem kraju, npr. nagrobnikov na britofu, lahko pomagamo s kopiranjem koordinat predhodnega spomenika. Ja, zato je dobro imeti odprto paralelno okno s koordinatami predhodnega spomenika.
Naslednje polje je za vnos Imena spomenika. Podredimo se argumentiranim nasvetom, naj bo praviloma
- iz imena osebe ali dogodka in imena kraja (npr. Ivan Fajdiga, Čepovan | OF, Lokve | Boj IX. korpusa, Avče); ime je pred priimkom po slovenskem pravopisu in po praksi na Wikipediji, od evropskih pravopisov imajo drugače samo Madžari; po enaki logiki (od specifičnega k splošnemu) je oseba pred krajem
- ime naj bo v imenovalniku (Franc Rozman, ne pa Francu Rozmanu)
- naj ne vsebuje nepotrebnih izrazov spominsko obeležje ipd., ker so zanje naslednja polja
- naj ne bo v samih velikih črkah
V polje Opis prekopiramo povzetke o osebi/dogodku in spomeniku iz literature ali citiramo pričevanja; na koncu navedemo vire, po možnosti s povezavo nanje v obliki hiperlinkov: označiš besede, z desno miškino tipko na označenem nizu odpreš vrstico za URL in vanjo prekopiraš http; po koncu vpisa preveri delovanje hiperlinka in ga popravi, če so se v povezavo pomotoma prekopirale kake smeti. Več ko bo informacij o spomeniku (članki, odlomki iz knjig, pričevanja), bolje bo. Reference navajamo vsako v svoji vrstici v obliki alinej z začetno piko. Naslov Viri zato ni potreben. Sem smo vnašali reference Sistory, RKD, gesla v Wikipediji itd., zdaj pa tega ne počnemo več, ampak naštete zunanje zbirke vnesemo v ločeno polje (glej poglavje nižje). Sem spadajo informacije o avtorju verzov na spomeniku, za kiparja ali arhitekta in datum odkritja pa je rubrika posebej malo nižje. V poštev pridejo informacije o proslavah, obnovah, vandalizmu, premikih obeležja. Po možnosti vpišemo dimenzije, obliko in materiale spomenika. Besedilo čim manj oblikujmo: ležeče črke uporabimo samo za naslove knjig in revij, krepke črke za podnaslove pri zelo dolgih opisih.
V polju Lokacija in dostop navedemo večinoma ulico, (najbližjo) hišno številko in ime kraja. Koordinate pa samo v primeru razhajanja podatkov; koordinate so sicer samodejno zabeležene. Če lokacija ni natančno označena, npr. za posamezni grob na britofu, to v izogib nesporazumov zapišemo.
V rubriko Besedilo na spomeniku vtipkamo, kar piše na obeležju. Če so same velike črke, z velikimi črkami, če so napake, skupaj z napakami. V oglate oklepaje postavimo nebesedilni napis vklesanega: [zvezda], [srp in kladivo], [križ], [lovorova vejica], [portret v medaljonu], [triglav] ipd.; na ta način jih me mogoče v zbirki poiskati. Vrstice naj bodo tako kot na spomeniku, v novo vrsto se premaknemo s kombinacijo tipk dvigalke in vnašalke (shift + enter), da vrstični razmiki ne bodo preveliki. Ne upoštevamo pa velikosti črk, njihove debeline in barve; te lastnosti besedila vpišemo v Opis spomenika. Pri več napisnih površinah na vrhu teksta pojasnimo: Besedilo na plošči, Tretja stranica ipd. Povezave, umik besedila, večstolpčnost zanemarimo, ker so te lastnosti razvidne s slike, tu pa bi povzročale pretirani obseg zbirke in počasnejše iskanje. Če smo besedilo prekopirali od kod drugod, ga označimo in z ikono T^x prilagodimo okolici.
Avtor spomenika je kipar, arhitekt, včasih tudi kamnosek. Zapišemo samo polno ime in priimek v imenovalniku, brez ing., arh. Pri skupinskih projektih zapišemo vse poznane, pri ploščah običajno nikogar.
Čas postavitve (odkritja) zapišemo z datumom v obliki 1. 8. 1950 (ne pa morebiti 01. 08.), s presledki za pikami, včasih je poznano samo leto.
Status spomenika je lahko obstoječ, neobiskan, deponiran, premaknjen, uničen, poškodovan, nedoločen (kadar še ne vemo, kam je izginil). Vsaka oznaka nariše na zemljevidu zvezdico drugačne barve.
V Opombe zapišemo reči, ki se ne bodo pojavile v zapisu in bodo vidne samo urejevalcem, npr. kaj je treba še raziskati v zvezi z njim, dileme pri uvrščanju.
Avtor vnosa: sem vpišemo svoje ime v kakršni koli obliki (kratice, vzdevek, polno), le enako naj bo povsod zaradi statistike.
Spremembe, dopolnila, popravki je rubrika, v kateri smo povzeli svoje intervencije v obstoječe zapise: dodatke slik, obiske, spremembo statusa spomenika itd. in se podpisali skupaj z datumom. Po novem so spremembe registrirane v zgodovini spomenika, ki se odpre s pritiskom na gumb Zgodovina v urejevalnem načinu desno zgoraj. Lahko pa spremembe tu argumentiramo, če tega nismo storili že v rubriki Opombe.
Sledi gumbek za skritje zapisa pred opazovalci, ki ga še nismo uporabili, mogoče pa kdaj pride v poštev.
Med Vrstami spomenika izberemo spominska plošča, kip, doprsni kip, spomenik, spominski kamen, spotikavec, nagrobnik, grob(išče), skulptura, muzej, infotabla, drugo (mozaik, relief, sidro, obelisk ...); v prihodnosti mogoče lahko več izbir hkrati. Za natančnejše napotke pri odločitvi preberi Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Vrste obeležij.
Občina: kliknemo ime občine, ki se pojavi med tipkanjem.
Katastrske podatke prepišemo iz virov ali jih odkrijemo na zemljevidih, ki omogočajo ogled parcel, npr. Geopedija, državni GIS, i-občine. Imen privatnih lastnikov ne vpisujemo, vtaknemo jih lahko v rubriko Opombe.
Zadnja rubrika so Kategorije partizanskih spomenikov. Na Skupine partizanskih spomenikov so naštete trenutne možnosti (če držimo tipko ctrl, lahko označimo več kategorij hkrati); če je potreba po dodatni kategoriji, sporoči. Ta rubrika nadomešča starejše oznake v rubriki Opis, npr. heroji123, kurirji123. Če imamo čas in voljo, pri zgodaj vnesenih obeležjih vpišemo sem stare oznake iz rubrike Opis. Recimo da smo vpisali družinski nagrobnik na britofu za človeka, ki je umrl med 1941 in 1945. Iz Sistory smo izvedeli, da je bil partizan, čeprav na nagrobniku to ni označeno. Za obeležje si bomo izbrali dve kategoriji: družinski nagrobnik in brez partizanskih oznak.

Če se kaj zalomi in se zazdi, da je zapis spomenika kam odtaval ali dobil dvojnika, mi to sporočite, da nepotrebni ali napačni zapis pobrišem. -- miran

Vnašanje slik na Partizanstvo.si

Sliko vnesemo z urejevalnikove strani tako, da na seznamu opravkov izberemo Slike spomenikov ali kar direktno s klikom na Dodaj v isti vrstici. Znajdemo se pred vnosnim obrazcem z osmimi polji.

Najprej izberemo na svojem računalniku sliko za vnos (Izberite datoteko), potem jo naslovimo (Caption; te izraze bo treba še posloveniti), najbolje kar enako kot spomenik ali celo s kakim natančnejšim dodatkom, v polje Avtor zapišemo svoje ime ali vzdevek (pri naslednjih primerih se nam bo ponudilo kar samo od sebe), Datum posnetka (Date taken) izberemo in kliknemo na koledarju. (Če vnašamo starejše slike, podatek o času posnetka najdemo v informacijah o sliki – Lastnosti – z desnim klikom na ime datoteke.) Pri licenci smo dogovorjeni, da svoje posnetke dajemo v prosto rabo z izbiro prve možnosti Creative Commons, ki od uporabnika pričakuje samo to, da navede ime fotografa, ali kar v javno last brez te zahteve. Če vzamemo posnetek od drugod, je zanj ustrezna izbira Copyright, razen če ne razpolagamo z dokumentom, da ga je fotograf prepustil v javno last. Fotografije avtorsko zaščitenih del, kot so kipi, izberemo licenco Poštena raba (Fair use), ki jamči, da umetnina ni bila fotografirana za komercialni namen. Rubrika Source (Vir) je za navedbo spletnega naslova ali bibliografskih podatkov o tiskani publikacijo, od koder smo jo vzeli. Rubrika Content type je za vnos imena ene od naših zbirk, v katero želimo prispevati sliko. Klik na trikotniček na koncu vrstice odpre možnosti: Partizanski spomenik, Partizansko poimenovanje, Točka brez obeležja, Obeležje ... Zadnja rubrika Object (Predmet) je za vnos spomenika, pri katerem naj se slika prikaže. Pozor! Ne klikni v polje, preden ne klikneš na trikotniček na koncu vrstice, kar izprazni vnosno polje. Zdaj šele začneš tipkati besede iz imena spomenika in izbereš pravo izmed ponudb, ki se pojavijo.

Napačno uvrščene slike ali kako drugače narobe vpisane slike lahko samo pobrišemo s klikom na Izbriši na dnu vnosnega obrazca.

Vnašanje povezav na povezane zbirke

Povezave z zunanjimi zbirkami vnašamo iz urejevalnikove strani prek vrstice Povezani objekti v zunanjih zbirkah, enako kot pri slikah s klikom na vrstico oz. na Spremeni bodisi neposredno s klikom na Dodaj. Znajdemo se pred vnosnim obrazcem Dodaj Povezan objekt v zunanjih zbirkah. V prvi rubriki Content type (Vrsta vsebine) izberemo npr. Zemljevid/Partizanski spomenik. V rubriko Object ID vnesemo številko spomenika v naši zbirki. Ta se nahaja v oklepaju na koncu imena spomenika, kadar smo spomenik odprli v urejevalnem načinu, ali na začetku vrstice v seznamu vseh spomenikov. V rubriki External project (Zunanji projekt) s trikotničkom na koncu vrstice izberemo med RKD, Sistory, Wikidata, Geneanet, OSM, kamor pač želimo povezati naš spomenik. V zadnji rubriki Zunanji ID navedemo številko spomenika v izbrani zbirki. Te številke so za vsako zbirko specifične: številke predmetov med Wikipodatki se začnejo s Q, do petmestne številke spomenika v RKD najdemo pod kratico EŠD (ali pa jo kar prekopiramo iz naše rubrike Opis, kamor smo jih doslej vpisovali), identifikator v Sistory pa je 32-mestna številka žrtve tik pod imenom osebe. Zunanje povezave se pokažejo na dnu zapisa o spomeniku. Preverimo, če delujejo, in popravimo napake, kadar ne.

Nagrobniki

Miloš je napravil tipologijo nagrobnikov, ki jih vpisujemo na Partizanstvo.si:

ki pripadajo med vojno padlim borcem in žrtvam fašizma in imajo to na nagrobniku napisano
ki imajo samo zvezdo in datum med 1941 in 1945
za katere šele v Sistory najdeš, da so izgubili življenje zaradi okupatorja in njegovih pomagačev
ki so umrli po vojni in imajo na nagrobniku zapisano svojo pripadnost ali samo zvezdo
ki so pri povojni obnovi imeli pomembno vlogo

Dodati je treba še

partizanski grob ali grobišče s spomenikom na pokopališču

Nagrobnikov bo v zbirki partizanskih spomenikov nekaj tisoč. Na spomeniško krajino na zemljevidu kljub temu ne vplivajo, ker so nakopičeni na pokopališčih in jih pokaže šele pogled od blizu. Potrudili pa se bomo, da bomo imeli na klik dosegljivo njihovo evidenco.

Zbirka Partizanstvo.si se od dosedanjih zbirk partizanskih spomenikov razlikuje v tem, da poleg grobov partizanov na pokopališčih, ki so v domeni občin in krajevnih skupnosti ter imajo status javnih obeležij, vsebuje tudi družinske nagrobnike, ki nimajo statusa javnega obeležja. Zanje skrbijo družine umrlih in na njih so običajno tudi imena drugih članov družine oz. rodbine.

Za nagrobnike, pod katerimi so pokopani mrtvi, bi bilo najbolje, da njihovo ime vsebuje besedo grob, grobišče ali grobnica. Vendar to lahko vključimo šele po pregledu seznama vojnih grobov in grobišč po občinah iz leta 2000. Pa tudi če v tem pregledu piše, da gre za grob, podatek ni nujno veljaven: zaradi pomanjkljive evidence in nepooblaščenih prekopov je lahko zastarel (prim. Stane Šurk, pri Bodeščah).

Na družinskih nagrobnikih so neredko vklesana imena umrlih, ki jih v grobu prav gotovo ni, saj so umrli v koncentracijskem taborišču na tujem ali so bili pogrešani.

Večina spomeničarjev je za to, da družinskih nagrobnikov ne vpisujemo v ločeno zbirko oziroma jih ne označujemo z zvezdico drugačne barve. Prav tako ni smiselno iskati ločnice med javnimi in zasebnimi obeležji, ker meja med enimi in drugimi ni vedno jasna.

K jasnosti bo prispevala kolikor mogoče natančna kategorizacija obeležij, ki imajo obliko nagrobnika. Na voljo so naslednje izbire (lahko tudi več izbir hkrati):

nagrobniki (kadar je obeležje na pokopališču in je na njem ime enega partizana ali več njih)
družinski nagrobniki (kadar so ob padlem tudi drugi mrtvi člani družine, lahko tudi umrli na nasprotni strani)
brez partizanskih oznak (partizansko identiteto mrtvega oz. da gre za civilno žrtev okupatorja razberemo šele iz Sistoryja ali iz literature)
povojni (kadar je v grobu poznan partizan, ki je umrl po vojni)
nesreče

Nagrobnike umrlih med drugo svetovno vojno, ki niso bili ne partizani ne civilne žrtve okupatorja, bomo vpisali v ločeno zbirko Ostalih obeležij. Tam bodo tudi nagrobniki dezerterjem iz partizanske vojske in kolaborantom.

Pač pa v zbirko partizanskih spomenikov spadajo morebitni nagrobniki partizanov, ki so bili likvidirani od svojih ljudi zaradi nestrinjanja z linijo poveljevanja, zaradi nesporazuma, iz osebnih razlogov, kakor tudi tistim, ki so napravili samomor ali umrli po nesreči. Sem bi sam vpisal tudi civilne žrtve, ki so umrle od partizanske krogle po naključju, to so t. i. kolateralne žrtve.

Kako z nagrobniki z zvezdo in smrtno letnico po vojni? Če v literaturi, arhivih in na spletu ni podatkov o partizanski identiteti pokopanega, predlagam vpis nagrobnika v zbirko Ostalih spomenikov. Izjema so redki primeri osebnosti, ki niso bili partizani, so pa veliko storili za partizanstvo – te vključimo v zbirko Partizanski spomeniki (npr. pisatelja Vladimirja Kavčiča).

V tem trenutku so vsaj starejši opisi obeležij brez oznake kategorije, kar bo treba postopoma, od občine do občine, od pokopališča do pokopališča dopolniti. Obdelane občine in pokopališča bomo sproti odkljukali na seznamu na servisnih straneh na Wikiverzi.

V dvomu o statusu obeležja/nagrobnika naj prevlada princip vključevalnosti. V zbirki partizanskih spomenikov je v skladu z njegovo obravnavo v vseh povojnih letih tako tudi spomenik vaški straži v Hinjcah, ki so jo pobili Nemci po nesporazumu, kakor plošča petim padlim članom družine, med katerimi je eden bil likvidiran zaradi prestopa k okupatorju (Ravniharjevi na Križni Gori) ali plošča ustanovitelju OF Črtomirju Nagodetu, ki so ga obsodili kot vohuna in usmrtili po vojni). Njihova izključitev iz Partizanstva.si bi žrtvam utrla pot na farne plošče, kar nikakor ne bi bilo v redu.

Stardit

Stardit, odprt sistem za izmenjavo informacij o pobudah in projektih, npr. občanskoznanstvenih; vpiši tja Partizanske spomenike

Napotki za arhivsko verzijo zbirke na Geopediji (dokler ta še obstaja)

Kako iščemo z gesli

Miloševi napotki za iskanje skupin spomenikov na Geopediji s pomočjo gesel
dodatna gesla:
- vojni nagrobniki brez oznak123
- partizanske točke brez obeležja
- pomnik1991

Kako delamo povezave

Kako najdemo spremenjene hišne številke in ulice

Samodejnega pretvornika ni, za Ljubljano so informacije o starih in novih naslovih na Geodetski upravi (rpe.gulj@gov.si).

Geopedija 4 dummies

Ggl 4: partizanski spomeniki na Geopedii
Pejt na prvi link
Zavihek: Personal, pejt na Partizanstvo > spomeniki > vtipkaj ulico ali cesto na kateri je spomenik, če jo veš.
Login!
Najdi spomenik, če je že vpisan.
Pejt na ‘edit feature’ od spomenika. Ta tipka ima slikico svinčnika!
Če je že na zemljevidu zvezdica in jo le popravljaš/dopolnjuješ, potem je srednja ikona levo gor.
Če še ni zvezdice, najdi pravo mesto na zemljevidu!
Klikneš na: Content: partizanski spomeniki. Ta content je zelena točka, ki zgleda kot kapljica levo zgoraj ali spodaj: vpišeš spomenik tja!
Izbereš status zvezdice: obstoječi, neobiskani ali odstranjeni.
Daj gor fotke! Slikce: resize: na srednjo velikost: M kot medium! V tej velikosti so okoli 2MB.
Spremeni naslov slike v ime, ki ima vsebino slike in avtorja in dodaj letnico! Vedno je treba to info: KDAJ, KDO, KAJ!!!
Fotke daj gor: za več fotk naenkrat jih daš gor pod sliko 4! Tu lahko dodaš do 5 slik! To je dobro zato, da poleg obeležja slikaš še okolico oz. hišo, na kateri je obeležje. Na sliko 4 se doda slike tako, da se ti odpre okno, v njem klikneš več slik hkrati, tako, da držiš tipko Ctrl.
Lokacija in dostop: če je spomenik na Žalah, uporabi info iz iskalnika grobov! Če je obeležje zasebni grob na pokopališču, napiši pod tip spomenika: družinski nagrobnik! To je pombmeno zato, ker so tudi drugi tipi nagrobnikov!
Kako dobiš info iz iskalnika grobov: v iskalniku grobov klikni: VEČ.
Opis obeležja: če je gor zvezda, križ, itd., napiši tak simbol v oglatem oklepaju!
Občina, podpis, datum!
Rubrika spremembe: lastni zapis spremeni s to rubirko le, če je sprememba na terenu! Sveži datum daj v rubrika spremembe, da v vnosu ostane prvotni datum!
Pri spremembah je treba koledar spremeniti ročno! To velja le za spremembe/popravke v obstoječe zapise!
Lahko se tvoj doprinos na Geopedio shrani med delom večkrat, da info ne izgubiš! -- Mojca Župančič 14. 5. 2022

Razno

Ker na Geopedijo ni vedno mogoče naložiti fotografij v dovolj veliki ločljivosti in velikosti, da bi bilo jasno vidno besedilo na spomeniku, svetujem vzporedno nalaganje fotografij spomenikov, ki niso avtorska dela, v Zbirko (Commons). Ali pa vsaj njihovo hrambo v svoji mapi na domačem računalniku.

V tabeli vseh zapisov (odpre se, če ste se prijavili z uporabniškim imenom, s klikom na predzadnjo ikono v vrstici levo spodaj) preverjamo, kaj vse je bilo nazadnje naloženo v zbirko ali v njej spremenjeno. V tabeli jih najdemo, kadar v tabeli za iskanje uporabimo filter.

Pri vpisovanju iskalnih izrazov v iskalno polje upoštevajte velike začetnice pri krajevnih imenih in v spustnem meniju izberite vrsto iskanja: po lokacijah, po celotnem besedilu, po koordinatah, po kartah ali po slojih.

Kako se spopademo s koordinatami

Mobi mi javlja koordinate spomenika, npr. Latitude: 46,31946° Longitude: 13,90451°. To točko dobim na Geopediji tako, da v iskalnem polju izberem opcijo koordinate in vpišem koordinate s piko namesto vejice, brez stopinj, vendar s kraticama za sever in vzhod, takole: 46.31946N 13.90451E. točka se centrira, s krožcem pa se na zemljevidu označi šele, ko v zgornji menijski vrstici odprem orodja > pretvornik koordinat (odkljukam decimalno). Koordinate je koristno prekopirati v rubriko Lokacija.

Geopedija lepo pokaže tudi takle tip koordinat: 45°35'7,68" N 14°43'59,58" E. Koordinate v drugih formatih pretvoriš v berljiv format s spletnim geokonverterjem.

Kako vnašamo katastrske podatke

Meje parcel in parcelne številke dobimo na državnem Atlasu okolja, potem ko ti dve opciji (Zemljiški kataster in Številke parcel) odkljukamo desno v rubriki Prostorske enote. Drugi vir parcelnih številk je PISO (Prostorski informacijski sistem občin).