Smo že prek 7500
Na nedavni spomeničarski delavnici je dozorel sklep, da partizanskih nagrobnikov na pokopališču ne bomo več vpisovali pod eno samo zvezdico, saj je na večjih pokopališčih partizanskih grobov hitro preveč za en zapis. Razdruževanje nagrobnikov v samostojne zapise je brž dvignilo število doslej evidentiranih partizanskih obeležij v sloju Partizanski spomeniki na Geopediji na 7539. Spomenike mobiliziranim v nemško vojsko, ki so se znašli v zbirki, počasi prestavljamo v samostojen sloj z naslovom Spominske točke. Tja selimo tudi druga obeležja, ki so se po spletu okoliščin naselila med partizanskimi (iz prve svetovne vojne, rapalske, osamosvojitvene, spravne), in partizanske spominske točke brez obeležja (npr. poznane lokacije bunkerjev in bolnic iz kartoteke Muzeja novejše zgodovine).
Kaj vse smo v delavnici premlevali, je mogoče prebrati v zapisniku. Za splošnega iskalca po zbirki prideta v poštev tale dva nasveta. Privzeto je iskanje po krajih, kar levo od iskalnega polja označuje modra kaplja. Če hočemo poiskati kak priimek, pa namesto modre kaplje izberemo ikono črke T, ki označuje iskanje po celotnem besedilu, in v iskalno polje vpisujemo pogoste sklonske oblike iskanega izraza, npr. Rozman, Rozmana, Rozmanu, Rozmanov. Več napotkov se odpre pod ikono <i>, ki se pokaže v vrstici Partizanski spomeniki na karti (theme) Partizanstvo. In seveda na projektnih straneh na Wikiverzi in na pogovornih straneh projekta.
Ponovimo, da so partizanski spomeniki na Geopediji javna podatkovna zbirka, ki jo polnimo in vzdržujemo prostovoljci brez povračila potnih stroškov, dnevnic ali honorarjev. Spletno platformo in računalniško pomoč nam zastonj nudi podjetje Sinergise. Nadvse zaželena je čim širša uporaba zbranih podatkov o spomenikih, spodobi pa se, če uporabnik pove, da si je pomagal s Partizanskimi spomeniki na Geopediji.
Besedi Geopedija in Wikipedija sta podobni, poimenujeta pa dva čisto različna projekta. Nekateri opozarjajo na napake in pristranskosti na račun NOB na Wikipediji. Geopedija nima s tem nič. Ker pa sem sam tudi wikipedist, naj ponovim, da v gesla na Wikipediji lahko poseže kdor koli in napake popravi. Vsak podatek pri tem opremi s sklicem na verodostojen vir. Najbolj enostavno bi bilo napraviti kar povezavo na vir na spletu, vendar se tega žal večinoma ne da, saj glavnine partizanske literature na spletu še ni. Ponovno pozivam k njenemu nujnemu pospletenju! S pomočjo geopedijske spomeniške zbirke lahko tista gesla o slovenskih krajih na Wikipediji, ki jih zanima samo zgodovina fare, dopolnimo s spomeniško dokumentiranim dogajanjem v času druge svetovne vojne in jih tako uravnotežimo.
Za konec tele marčevske okrožnice še vabilo k branju prispevka Spomeniki izginjajo, mar ne? v prihodnji Svobodni besedi in Erzelj v NOB v aprilski številki revije. -- miran hladnik
- Nazaj na servisno stran projekta Partizanski spomeniki na Geopediji.
- Nazaj na spomeniške okrožnice.