Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikiverza

Trdi orehi[uredi]

Fotografije nepoznanih spomenikov[uredi]

Prosimo za identifikacijo naslednjih spomenikov na starih fotografijah:

  • [1]
  • [2] (Spomenik pri Kopaču, Pri hiši Sv. Ožbolt 4) DaD Ok
  • [3] (Spomenik Miloradu Stošiču, na stičišču Koroške in Stošičeve ulice, v Kranju) DaD Ok
  • [4] Tekstilna srednja šola v Kranju DaD Ok
  • [5]
  • [6] (Spomenik preboju Prešernove brigade, Selo 98, Žiri) DaD Ok
  • [7] (Predoslje, odstranjen pred 1960)
  • [8] (Puštal 86, plošča na hiši Franca Tušarja, sedaj jo hranijo v hiši) DaD Ok


Spomeniki, ki jih še ni bilo mogoče najti oz. še niso bili obiskani[uredi]

To poglavje je zastarelo, za sveže stanje pojdi na zemljevid. --Hladnikm (pogovor) 13:52, 22. november 2023 (CET)[odgovori]

RKD je bil za spomenike pregledan in izpisan za kraje na A in B. --Hladnikm (pogovor) 10:11, 30. maj 2019 (CEST) v celoti, zaslužen Miloš Kermavnar. --Hladnikm (pogovor) 18:25, 11. november 2020 (CET)[odgovori]

Občina Ptuj[uredi]

  • Bolfenk: Na področju omenjenega kraja je bil v letu 1944 sedež okrožnega odbora OF in okrožnega komiteja KPS za ptujsko področje.
  • Hajdina: Junija 1944. leta je bila ustanovljena na domačiji Ferda Šrajberja, št. 51, kurirska postaja TV 8. Prvi komandir je bil Stane Petrovič-Ivan. Mesto kurirske postaje se je večkrat menjaval.
  • Moškanjci: Aktivisti ptujskega področja so oktobra 1944 zgradili bunker za ranjene partizane. Bunker je bil pri Francu Obranu, v kleti čuvajnice železniške postaje, št. 21.

Junija 1944 je začela delovati na domačiji Alojza Obrana, št. 4, kurirska postaja TV 14. Bila je ena največjih takih postaj na ptujskem področju, saj je imela 20 kurirjev. Njeno mesto se je večkrat menjavalo. Prvi komandir te postaje je bil Rudi Sever-Vojko.

  • Muretinci: Novembra 1943 je bil v hiši Franca Belšaka-Toneta, št. 13, pomemben sestanek aktivistov OF; osnovali so odbor OF.

Februarja 1944 je v hiši Julijane Čuš, št. 7, začela delati ciklostilna tehnika; ustanovila sta jo Milko Golob-Jožko in Franc Belšak-Simon.

  • Nova vas pri Ptuju: Julija 1941 so se sestali nekateri komunisti iz Ptuja in okolice. Sestanek je vodil Miloš Zidanšek iz Maribora, član pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko. Takrat so postavili temelje OF za ptujski okoliš ter sprejeli več pomembnih sklepov. Sestanek je bil na Gojčičevi njivi v Dobravi.
  • Rotman: Spomladi 1944 je začela delovati ciklostilna tehnika v bunkerju pred hišo Janeza Vičarja, št. 19. Aktivisti so jo včasih imenovali po partizanki Mimici Legvart-Nataši tehnika Nataša; po bratih Reš je imenovana tudi tehnika Reš. Delovala je do marca 1945.

Občina Ormož[uredi]

Pregled obeležij po Vodniku po partizanskih poteh. Ali so na teh mestih obeležja?

  • Hermanci: Decembra 1944 so aktivisti ljutomerskega področja ustanovili mestni odbor OF za Ljutomer v zidanici Lovra Kuhariča, št. 62. Za sekretarja je bil imenovan Lovro Kuharič.
  • Grabe: 27.12.1944 je skupina minercev Lackovega odreda minirala in poškodovala železniški most v Grabah na progi Ormož—Središče ob Dravi.
  • Cvetkovci: Junija 1944 sta Franc Kajnč-lzidor in Jožko Golob ustanovila krajevni odbor OF za Cvetkovce.
  • Obrež: Novembra 1944 je aktivist Rado Pušenjak ustanovil pri Francu Trstenjaku, št. 65, krajevni odbor OF za Obrež. Za sekretarja je bil izvoljen Martin Kolarič.
  • Stanovno pri Runču (Runeč): Marca 1945 je bil ustanovljen mestni odbor OF za Ormož. Ustanovni sestanek je bil na prostem za današnjo hišo Ivana Kocipra, št. 5. Sekretar tega odbora je postal Franc Masten.
  • Vičanci: Junija 1944 je bil pri Ivanu Petrišiču ustanovljen odbor OF za ormoško-središko področje. Sekretar odbora je postal Franček Kajnč-lzidor.
  • Zasavci: 3.10.1944 je bila širša konferenca aktivistov iz Slovenskih goric pri Antonu Šnajderju, št. 5. Prišlo je okrog 20 aktivistov. Konferenco sta vodili Ela Letonja-Atena in Štefka Praprotnik. Sklenili so, da se zaradi lažjega delovanja ustanovi posebej okrajni odbor OF za Ljutomer in posebej za Gornjo Radgono. Sprejeli so več pomembnih sklepov za utrditev OF v Slovenskih goricah. -- NI obeležja za ta sestanek, je pa tam (danes št. 4) obeležje padlim. --Hladnikm (pogovor) 07:34, 26. september 2022 (CEST)[odgovori]
  • Žerovinci: Aprila 1944 so Nemci odkrili partizanski bunker pri Antoniji Žalar, št. 3. V boju je padel Janez Žalar, drugim partizanom pa se je posrečilo prebiti obroč.
  • Mihalovci: Sredi vasi spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja; postaviti ga dal OO ZB NOV Ivanjkovci, odkrit 1950. leta.

Skupina za spomenike pri ZB Slovenije[uredi]

Delovna skupina za spomenike NOB, ustanovljena marca 2022 (Daniel Divjak, Miran Hladnik, Miloš Kermavnar, Božo Novak, Martin Premk) bo

  1. angažirala bo lokalne akterje za evidentiranje tistih obeležij, ki jih v naši zbirki še ni, in dopolnjevala in ažurirala zapise obstoječih
  2. redno obveščala zainteresirano javnost o novostih v zbirki
  3. uporabila zbirko za načrt in plačilo vzdrževanja spomenikov
  4. uporabila zbirko za ureditev lastniškega statusa zemljišča, na katerem stojijo spomeniki, in njihov vpis v zemljiško knjigo (po zgledu kranjske ZB)
  5. spodbujala oblikovanje spomeniških obhodnic, natise brošur za posamezna območja, vključevanje spomenikov v lokalne turistične publikacije in na infotable
  6. spodbujala oblikovanje enciklopedijskih gesel o posameznih spomenikih oziroma sistematično vpisovanje partizanskih obeležij v gesla o krajih
  7. prijavila projekt na lokalne in državne razpise in s pridobljenimi sredstvi ter s sredstvi ZB poenotila zapise v zbirki po tehnični, pravopisni, slogovni in vsebinski plati; dodala koordinate, povezave na literaturo, slike, QR-kode; sistematično ekscerpirala zbirko spominskih točk NOB v Muzeju novejše zgodovine ipd.
  8. spodbujala digitalizacijo zgodovinske literature na temo spomenikov o osebah in dogodkih NOB (TV-15, Svobodna misel, vodniki, zborniki ipd.) in njeno postavitev na splet
  9. spodbujala diplomske in druge raziskovalne naloge na temo partizanskih spomenikov
  10. in temu seznamu po potrebi dodajala nove alineje

Okrožnice[uredi]

Dogovori[uredi]

Vodnik po partizanskih poteh (1978)[uredi]

Za pregled posamezne pokrajine in vpis manjkajočih spomenikov se vpiši na spodnji seznam. Cela knjiga je tule. --Hladnikm (pogovor) 11:11, 1. maj 2021 (CEST)[odgovori]

Neoznačena poglavja je pregledal in popisal Stane Gradišnik, knjiga je bila tako v celoti uporabljena. --Hladnikm (pogovor) 19:46, 26. avgust 2022 (CEST)[odgovori]

  1. Ljubljana
  2. Dolenjska z Belo krajino: Daniel Divjak: občine Ribnica, Kočevje, Grosuplje, Cerknica; Novo mesto Kermavnar DaD Ok
  3. Gorenjska
  4. Koroška
  5. Notranjska: Miloš Kermavnar: Idrija-Cerkno, Ajdovščina-Vipava
  6. Prekmurje: Ormož DaD Ok, Ptuj DaD Ok Hladnik
  7. Primorska
  8. Štajerska

Spotikavci in Svobodna beseda[uredi]

Dragi kolegi, kaj naj storimo s spotikavci?[1] Lepo so dokumentirani na Wikimedia Commons, treba bi jih bilo le prekopirati v našo zbirko. Vendar katere? V Doberdobu se nanašajo na Slovence, v Ronkah je mešano, v Trstu in Gorici pa ni mogoče vedeti, ali je šlo za slovenske ali kake druge Žide. Ali je to sploh važno? V Trstu ima ploščo w:it:Alma Vivoda, ki ima slovensko ime, delovala pa je kot italijanska antifašistka, imamo pa tudi spominske plošče garibaldincem in članom angleške vojaške misije na Slovenskem. Jaz bi spotikavce neslovencem obravnaval kot družinske nagrobnike: po eno zvezdico za desetine ploščic v enem kraju. V Celovcu jih je veliko, tudi v Gradcu. Tiste, ki so zunaj meja Slovenije, vendar so v slovenščini, npr. c:File:Anton_Falle_Stolperstein_Crop_slowenisch.jpg, bi popisal vse. Popisal bi tudi vse spotikavce v vseh štirih slovenskih mestih. Kaj pravite?

Zadnjič sem nagovarjal k pregledu arhivskih številk Svobodne besede za obeležji. Na spletu so naslednje:

  • (Številka 98, december 2023)
  • (Številka 97, november 2023)
  • Številka 96, oktober 2023
  • Številka 95, september 2023
  • Številka 94, avgust 2023
  • Številka 93, julij 2023
  • Številka 92, junij 2023
  • Številka 91, maj 2023
  • Številka 90, april 2023 DaD Ok Daniel
  • Številka 89, marec 2023
  • Številka 88, februar 2023
  • Številka 87, januar 2023
  • Številka 86, december 2022
  • Številka 85, november 2022
  • Številka 84, oktober 2022
  • Številka 83, september 2022
  • Številka 82, avgust 2022
  • Številka 81, julij 2022
  • Številka 80, junij 2022
  • Številka 79, maj 2022
  • Številka 78, april 2022
  • Številka 77, marec 2022
  • Številka 76, februar 2022
  • Številka 75, januar 2022 DaD Ok Daniel
  • Številka 74, december 2021
  • Številka 73, november 2021
  • Številka 72, oktober 2021
  • Številka 71, september 2021
  • Številka 70, avgust 2021
  • Številka 69, julij 2021
  • Številka 68, junij 2021
  • Številka 67, maj 2021
  • Številka 66, april 2021
  • Številka 65, marec 2021
  • Številka 64, februar 2021
  • Številka 63, januar 2021
  • Številka 62, december 2020
  • Številka 61, november 2020
  • Številka 60, oktober 2020
  • Številka 59, september 2020 DaD Ok Miran
  • Številka 58, avgust 2020 -- DaD Ok Dušan
  • Številka 57, julij 2020 -- DaD Ok Dušan
  • Številka 56, junij 2020 -- Bor
  • Številka 55, maj 2020
  • Številka 54, april 2020 -- DaD Ok Bor
  • Številka 53, marec 2020
  • Številka 52, februar 2020
  • Številka 51, januar 2020 DaD Ok Daniel
  • Številka 50, december 2019 DaD Ok Daniel
  • Številka 49, november 2019 DaD Ok Daniel
  • Številka 48, oktober 2019 DaD Ok Daniel
  • Številka 47, september 2019 -- DaD Ok Daniel
  • Številka 46, avgust 2019 -- DaD Ok Daniel
  • Številka 45, julij 2019 -- DaD Ok Daniel

Sporočite mi prosim, katero številko boste pregledali, da napravim pri njej kljukico v izogib podvajanju. V opis spomenika prekopiramo besedilo, ki govori o njem, napravimo link na SB, postavimo pa tudi sliko, če je članek opremljen z njo. Za natančno lokacijo spomenika pa pišemo avtorju članka (e-naslove imajo v uredništvu SB). Lepo pozdravljeni, miran

Odgovori[uredi]

Daniel Divjak pon., 18. jan. 19:26: Številke 62, 61, 60, 59 in 58 so najbrž letnik 2020.

Res je, v spletnem arhivu SB so žal pomešani tudi drugi podatki. -- miran

dusanskodic@gmail.com pon., 18. jan. 19:59: Meni lahko prepustiš dve številki, katerikoli ...

Daniel Divjak pon., 18. jan. 20:25: Pri pregledu obeležij sem pri zapisu v Pišecah zasledil, da je isto obeležje zabeleženo dvakrat in sicer eno blizu drugega. Prvo je zabeležil Andrej Cizl Pišece-pokopališče, opis samo napisan na eni plošči ter drugi zapis Pišece pri pokopališču (lokacija tik nad 11A) Andrej Petovič in Stane Preskar, z več zapisanega teksta in pripisom "nedokončano". Stane Preskar je predsednik združenja v Brežicah. Fotografije so enake., drugi zapis je bolj popoln, z možnimi dopolnitvami iz starejšega opisa, prav tako sta dve poziciji, mesto spomenika je na zgornjem delu pokopališča (http://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_F2518:3176_x1741975.7467218826_y5781136.817259179_s19_b362).

Lep pozdrav! Daniel

franc.marusic@ung.si: Strinjam se s popisovanjem spotikavcev po Sloveniji, popisovanje spotikavcev v Trstu, Gorici, Celovcu, Gradcu pa se zdi že kar daleč od začetne namere popisa partizanskih spomenikov. Drugače bi rekel za Doberdob, saj je med njimi verjetno večina ali pa vsaj nekaj partizanskih deportirancev. Za Gorico lahko potrdim, da v kolikor so to vsi goriški spotikanci, med njimi vsekakor niso vsi deportirani Slovenci. Na pamet lahko imenujem vsaj enega bližnjega sorodnika, ki spotikanca očitno nima, prepričan pa sem, da je bilo umrlih Slovenskih taboriščnikov iz Gorice več.

Ali kdo ve, ali se bo spotikance vgrajevalo za vse umrle taboriščnike, ali je to v Sloveniji versko/etnično/... zamejeno? lp Lanko

Miloš Kermavnar tor., 19. jan. 11:31: Pozdravljen, Miran

1. Spotikovci so tudi zame vprašanje v povezavi s Partizanskimi spomeniki.

Jaz gledam na "Partizanske spomenike" kot na mesto, kjer so zbrana obeležja o osebah in dogodkih povezanih z aktivnim uporom proti okupatorju. Pod to razumem tiste, ki so se aktivno uprli (partizani), kot tudi tiste, ki so trpeli zato, ker so bili po rodbinski, krajevni ali kaki drugi okoliščini blizu idejam NOB. To ne pomeni, da drugi ljudje med vojno niso trpeli. Judje so trpeli in bili izpostavljeni iztrebljenju samo zaradi svoje vere. Če bi Hitlerjev načrt uspel, bi prav kmalu prišli na vrsto pripadniki Slovanskih narodov.

Spotikovci na izredno učinkovit in lep način predstavljajo spomin na Jude po kriteriju rojstva in tragične medvojne usode (smrti). Pregledal sem jih le nekaj, vendar nisem našel nobene zgodbe, ki bi bila navezana na NOB. Tudi sicer ni nobenega komentarja v za to predvideni rubriki pri spotikovcu. V tem smislu mi nekako ne sodijo med Partizanske spomenike, razen v primerih, kjer je povezava na NOB. Nimam pa nič proti, če so na našem seznamu. Morda na način kot ga predlagaš. Nisem pa prepričan, da sodijo na seznam zunaj sedanjih mej Slovenije.

2. Med gledanjem zapisov o obeležjih so tudi taka, za katera ne vem, ali sodijo na Partizanske spomenike. Dva navajam:

3. Glede Svobodne besede: Zaenkrat ne bom pregledoval. Jaz sem sicer pregledal številke od 48-57, a le v rubriki »V sliki in besedi« in bi bilo potrebno pregledati vso vsebino. Ovira mi je bila tudi lokacija spomenika in fotografija iz časopisa, za katero pa sporočaš kako jo dobiti.

4. Ostalo

  • Ne vem kaj storiti v primeru, ko srečam zapis (zadnji stavek zapisa), kjer je omenjen obstoj partizanskega obeležja, drugih podatkov pa ne najdem: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bel%C4%8Dji_Vrh
  • Opažam (pre)veliko spoštovanje zapisanega ob posameznih zapisih na Geopediji. Posebej ob dopolnitvah zabeleženih, a kasneje obiskanih obeležij, ker ostaja zapisano »nedokončano«. Mislim, da bi lahko to oznako popisovalec (ki je tak zapis dopolnil) odstranil, ko so izpolnjene vse rubrike.
  • Izredno pohvalen in poveden je seznam obeležij NOB v slovenskem zamejstvu (Italija in avstrijska Koroška). Velika pohvala za to delo.

Lep pozdrav Miloš

Franc Kulovec 19. jan. 2021 18:37: Po vnašanju spomenikov v Geopedijo mi je ostalo kar nekaj zabeležk, zato sem se odločil, da bom poskusil vse to objaviti v knjigi. Knjiga je končno izšla, tako da bodo tudi starejši, ki nimajo ali niso vešči interneta, lahko prebrali, kje in katere spomenike imamo v občini Dolenjske Toplice in zakaj so tam postavljeni. Ker ste me posredno izzvali k temu dejanju, bi vam poslal izvod knjige, zato bi vas prosil za vaš naslov.

PS: Knjige je možno tudi kupiti pri našem predsedniku Avgustu Bradaču [...] bavgust8@gmail.com po ceni 15 € plus poštnina. Ves denar bo šel za obnovo spomenikov. V Rogu imam še kar nekaj dela, vendar po koroni še nisem sposoben za kakršne koli napore.

Lep pozdrav Franc

Miloš Kermavnar 18. sept. 2021: [...] 2) Več spominskih plošč na eni lokaciji, opisujejo pa različne dogodke, kot je v Erzelju, se mi zdi smiselno opisati vsakega v svojem zapisu. V takih primerih gre pravzaprav za združitev na eni lokaciji iz različnih razlogov: dogodki so se v različnih obdobjih dejansko odvijali na tej lokaciji.

  • Praktičnost 1: več dogodkov je že ob prvotni postavitvi obeleženih na istem mestu (v sredi vasi, na kulturnem domu ali šoli), čeprav so se odvijali nekje v bližnji okolici, ki ni na vsakdanjih poteh ljudi. Primer za to bi lahko bil Erzelj.
  • Praktičnost 2: Več dogodkov se je odvijalo v okolici, imeli so svoja obeležja, so pa jih sčasoma začeli odstranjevati (s fasad na primer). Zato so jih združili na enem centralnem mestu, da so jih ohranili. Nastali so nekakšni spominski parki. Pričakujem, da bo marsikje bodočnost takih obeležij odvisna predvsem od takega načina obeleževanja. Tako idejo sem že večkrat srečal pri ljudeh, ki jim je mar za partizanska obeležja. Tak primer je v vasi Cesta pri Ajdovščini, kjer so k novemu obeležju požiga vasi prenesli še obeležja s poslopij v vasi. Tam so sicer dodali še eno obeležje, ki ni povezano z NOB.

Če brskam po Excel zapisu iz Geopedije, je tako obeležje vsekakor lažje najti. Morda bom ob priložnosti, morda ob obisku in lastnih fotografijah kar jaz razdelil ta zapis na tri različne na isti lokaciji. Če pritisneš na zvezdico, se tako pokažejo vsa obeležja v bližini klika. Morda je bilo v stari Geopediji to problem, sedaj ga pa ne vidim.

3) Primer Graške gore: Če je zapis v RKD, ki opisuje območje dogajanja, kot je primer Graške gore, pa tudi čisto konkretnega dogodka: tiskarne Trilof, Udin boršt, pa tam ni obeležja, bi ga vseeno zabeležil in označil z zeleno zvezdico, v opis pa zapisal, da tam nikoli ni bilo obeležja. S tem se bo (vsaj) tu ohranil nek spomin. Na to me napeljuje brskanje po uradnih evidencah obeležij v posameznih občinah, kjer je pri nekaterih opomba "nepomembno". Ne vem kaj so imeli zapisovalci v mislih, jaz bi si to razlagal: "nimamo nič proti, če ga kdorkoli odstrani". To je lahko za koga že dovolj velik signal.

4) Obeležja, ki jih popisovalci niso obiskali, bi ohranil kar z modro zvezdico. Ta mi predstavlja izziv, da bi si tako obeležje ogledal, fotografiral in predstavil. Več razlogov vidim za modro zvezdico: Na Street View je viden marsikateri spomenik, celo čitljiva plošča. Vsakič sem v skušnjavi, če bi tako fotografijo zaslona prilepil k obeležju. Na Krasu jih je kar nekaj. Poleg pravnega vidika [...] je vprašljiva tudi kakovost take fotografije. Zasledil sem že zapise, označene z rdečo zvezdico (obiskan!) in brez fotografij; to se mi ne zdi ravno posrečeno, saj fotografija prinaša veliko več informacij o obeležju kot sam opis. Da so res izziv, sem videl, ko sem obiskal Renče in Vogrsko. Modra obeležja, ki jih nisem našel oziroma mogel fotografirati, so bila po nekaj dneh že rdeča in obiskana. Zato sedaj, ko naletim na neobiskano obeležje, enostavno pritisnem, da ga bom spremenil in brez spremembe shranim. S tem se ta zvezdica postavi nad vse ostale pod njo. To me včasih jezi, vendar upam, da še bolj jezi koga drugega in se bo potrudil, da bo zvezdica lahko rdeča. [...]

Popisovalci[uredi]

Stanje sept. 2021: M&M Hladnik (2647), Daniel Divjak (1039), Miloš Kermavnar (768), Dušan Škodič (446), Teofil Bizjak (371), Stane Gradišnik (284), Vojko Hobič (185), Bor Borovski (176), Franc Podnar (152), Anton Petrovič (120), Sandi Grudnik (116), Lado Nikšič (114), Ivan Zorč (111), Alojz Ovnič (94), Vasja Marinč (86), Sebastijan Potepan (84), Lanko Marušič (78), Jože Vrabič (77), Ivan Smiljanić (74), Ljubo Motore (69), Mojca Župančič (68) Marko Gričar (54); drugi: Stane Preskar, Fister & Štamulak 9, Cizl 8, Renko 12, Teran 5, Nika Bajc 9, Krivec & Ropret 28, Šemrov 8, Vuksanović 3, A. Novak 12, Ana Čič 5, Ana Kočar 17, Jerčič 34, Kravogel 12, Česnik 15, Cugelj 5, Rojc 30. Potočnik 4, Plečko 33, Luštrek 9, Uršič 15, Franetič 6, Eva marinč 11, Likar 2, Kulovec 38, Kržan 24, Gantar 2, Mejak 4, Majer 17, Štibernik 7, Popov 7, Perenič 20, Dora Ravnik 2, D. Zlatič, M. Košuta, B. Flajšman, Z. Pretnar, Bolčina 16, Verdev 5, Dvoršek 9, Pergovnik 31, Mihovec 16,Prejac 5, Komac 8, Kirbiš 4, Pritekelj 2, Strajnar 32, LH 8, I. Kern 2, Štajer 3, Stepančič 12, Štupica & Bizjak 26, Borovšak 15, Rutar 2, Rebolj 14, Može 2, Rudolf 3, Pongrac 9, Mali 16, Mesarič 4, Mežik 5, Bratina 3, Jogan 3, Franče? 4, Resnik 2, Kolenc 14, Klobučar 8, Simčič 18, Žemva 7, Butala 5, Zevnik 6, Kamnik 2, Drole 2, Požar 12, Abrahamsberg 4, Štangelj 2, Veselič 2, Preskar 5, Peunovi? 5, Podržaj 25, Balant 3, Verstovšek 3, Kittya 5, Gaube 2, Beltram 9, Zagorc 23, Z. Likar 8, Žiga B. 3, ZB.

Razne dileme in rešitve[uredi]

QR-kode

Odgovor na ponudbo podjetja QR-NOB:

- V poštev pridejo le osrednji spomeniki z veliko imeni padlih in drugih žrtev, saj je le pri njih mogoče pričakovati prižiganje virtualnih sveč; prihodek od prižiganja sveč na računalniku je sicer zelo negotov. - Postavitev tablic s kodo ne bo legalna, če ponudnik zanjo ne bo priskrbel potrebnih dovoljenj (lastnik parcele, ZVKD, DARS, Ministrstvo za okolje in prostor, KS itd., za njihovo pridobivanje sva potrebovala pol leta), o čemer v ponudbi ni besede. - Storitev v ponudbi ni časovno omejena, v pogodbi pa zagotovo bo, kar pomeni, da je treba računati z dodatnimi stroški za podaljšanje servisa, nadomestilo poškodovane ali ukradene table (predmet vandalizma bo zlasti rdeča zvezda), spremembo in ažuriranje informacije ipd. - Osebno se s tovrstno komercializacijo spomenikov NOB ne strinjava; ZB naj denar raje nameni vzdrževanju spomenikov, za trajno in zastonj informacije o spomeniku v več jezikih pa poskrbi na Wikipediji bodisi v samostojnem geslu bodisi v geslu o krajevnih znamenitostih.

Daniel Divjak 30.9.2021: Zanimivost, da sem ponovno naletel na primer, da je spominsko obeležje bilo shranjeno pri sorodniku, ki je povezan z osebo omenjeno na plošči. Najprej sem pred časom v bližini Šentjurja želel fotografirati spominsko ploščo posvečeno ustanovitvi prve celice KP v Šentjurju. Žal je ni več na steni hiše, pojasnilo je bilo, da je sorodnik ploščo odnesel v Zagreb. Po dveh mesecih iskanja sem dobil odgovor iz Zagreba in pojasnilo, da plošče v Zagrebu ni. Včeraj pa sem za ploščo, ki je bila na Partizanskem vrhu zdaj Sveti planini nad Trbovljami in je bila posvečena padli partizanki Marjeti Vresk,s pomočjo Marije Govejšek, dolgoletne predsednice ZB NOB Trbovlje, dobil podatek, da naj bi ploščo shranil sin. S pomočjo interneta sem ga našel in se dogovoril, da ploščo, ki jo je rešil ob obnovi hiše, lahko fotografiram. Zgodba s srečnim koncem. Tako je tudi z doprsnim kipom, ki je bil v šoli, katera je nosila ime Oto Vrhunc-Blaž in se je s sklepom skupščine občine Ljubljana-Šiška leta 1992 preimenovala in s tem je kip postal moteč. Tako sem dobil podatek, da je doprsni kip pri njegovem sinu."

Na začetku projekta na Geopediji je bila večkrat izrečena pripomba, da partizanskih spomenikov ni vredno na novo popisovati, češ da imajo vse že popisane področne zveze borcev in da so vpisani tudi v Register kulturne dediščine. Izkazalo se je, da Register kulturne dediščine, za katerega skrbijo na Ministrstvu za kulturo, vsebuje le okrog 70 % vseh partizanskih spomenikov in da so podatki v njem zastareli, pomanjkljivi, že skraja napačni (to velja zlasti za spomenike na težje dostopnih krajih, do katerih se popisovalci niso potrudili) ali do partizanov celo izključevalni: cela Škofja Loka ima npr. v Registru iz časa druge svetovne vojne le štiri lokacije, in to so nemški bunkerji, ne pa partizanski spomeniki, kar med vrsticami sporoča, da je na Škofjeloškem zgodovinskega spomina vredno samo to, kar je bilo nemškega.

Področne zbirke spomenikov so popolnejše, vendar so spomeniki vanje vpisani neenotno, največja pomanjkljivost pa je, ker jih ni na spletu. Ker kar ni na spletu, se ne vidi in ne prispeva k zgodovinskemu pomnjenju in je za javno mnenje tako rekoč mrtvo. --Hladnikm (pogovor) 15:53, 22. september 2017 (CEST)[odgovori]

Miloš Kermavnar 11. 5. 2020: Kurirska postaja G-28 nad Hrušico, ki si jo zaman iskal avgusta 2012. Pri tem se mi postavlja vprašanje ali je možno, da bi se podatki o možni lokaciji toliko razlikovali med seboj glede na različne vire. Pri Partizanskem prehodu čez progo v Log v Bohinju sem resda videl, da se je popisovalec pri vnosu lokacije v Register kulturne dediščine zmotil za eno križišče. To razumem bolj kot lapsus. Pri G-28 pa gre za dva hriba!? Postajo G-28 nad Hrušico pa bom v prihodnosti morda tudi sam obiskal. Za začetek razmišljam o lokaciji iz Registra.

Podobno vprašanje se mi postavlja tudi pri obeležju LAVRICA, SELA, Selska dolina. Lokacija na Geopediji in v Registru se razlikujeta za kakih 700 m. Glede na dejstvo, da je spomenik na fotografijah videti relativno nov, pa se mi postavlja vprašanje, če ne gre za novo postavitev obeležja za isti dogodek, in morda staro (iz leta 1977) še kje obstaja. (Tak primer sem našel na Javorniku nad Črnim vrhom.) Lahko bi ga morda postavili namesto na odročni lokaciji (sedaj sredi gozda), na mesto, kjer bi lahko spomnilo na dogodek več ljudi.

Teofil Bizjak 11. 5. 2020: V tem primeru gre za napako pri vnosu v Register kult. dediščine, o čemer sem jih že opozoril, vendar ne vem, kaj, kako in kdaj bodo na to reagirali! Gre za spomenik NOB, ki so ga postavili 1976 in ne 1979, kot je razbrati iz opisa EŠD: 28410. Iskanje tega pomnika po podatkih iz RKD mi je vzelo kar nekaj časa, tj. plezanje po hribu gor in dol ter sem in tja, a nisem odnehal, dokler ga nisem staknil, nato pa še v bifeju v Selah opravil nekaj razgovorov z domačini, ki so potrdili, ko so videli še fotografije spomenika, da je to edini takšen spomenik v tem okolišu in da drugega ni!

Kar se tiče mojih izkušenj o jemanju podatkov iz RKD (ministrstvo za kulturo) moram reči, da so dobre in da ni večjih odstopanj, vendar potrebnih popravkov, ki so za nekatere pomembni! se jih radi ognejo. Včasih celo pa tudi prisluhnejo! Hmmm. Pa vendar! Z njimi še gre! Huje je z Registrom, ki obsega grobove, grobišča ..., in ki ga opravlja in vodi Ministrstvo za delo, družino, soc. zadeve ... Tam ikone sadijo po zemljevidu, kamor padejo. Npr. grobnica na Brezjah nad Pijavo Gorico je točno locirana (MK), ikona za to grobnico (MDDSZEM) pa je 2,1 km jugovzhodno in če ne prebereš vseh sporočil, ne veš, da gre za eno in isto zadevo! Na opozorila ne reagirajo!

Miloš Kermavnar 20. aprila: Ustavil sem se na pokopališču v Poljanah nad Škofjo Loko in poiskal grob Miklavčičevih iz Suše. Grob je urejen, napis na nagrobniku obnovljen. Na Geopedijo sem vnesel fotografije in dopolnil napis na grobu. Morda bi na osnovi gornjega dejstva lahko dopolnili tudi opis. Meni podrobnosti niso poznane, vendar vse izgleda tako, da sedaj grob ima skrbnika.

V predhodno vnesenih primerih sem že parkrat naletel na spremenjene okoliščine na spomeniku ali pa samo dodal manjkajoče fotografije. Sedaj se pod fotografijo vidi tudi ime datoteke, pa bi morda bilo dobro, če bi se v tem imenu pojavil datum nastanka. Tako bi imel še dodatno informacijo in ne bi bilo potrebno samo s tem obremenjevati opisa. Jaz sem to že parkrat napravil, opazil pa sem tudi pri npr. Škodiču in Marušiču.

Ivan Krivec 11. 5. 2020: Letos 22. januarja sem obnovil napis na plošči, prosim, če bi dopolnil text zamenjal ali dodal slike na stran geopedije ... Pozabljena spominska plošča ni več pozabljena, osvežena je in narejen nov napis katerega že davno ni bilo. V vklesanih kanalih črk ni bilo sledu barve niti malo, zbornik pomnikov iz leta 1975 pa piše, da je bil napis rdeče obarvan. Napis je bil pobarvan verjetno samo takrat, prvič in zadnjič, ko je bila plošča odkrita, to je davnega leta 1965. V tej hiši že dolgo nihče ne živi, ampak vseeno naj spomin ostane čim dlje ...

Pavel Majerle Kukin 17. aprila 2020: Čestitke vsem sodelujočim aktivistom in organizatorjem! Po pravici povedano sem bil lani kar malo skeptičen kdaj bo številka 5000, iz razloga ker se mi je zdelo da se vse nekaj počasi odvija ali pa morda celo zmanjkuje volje in na koncu morda tudi kadrov za to delo. Sem z vami vred srečen, da ste me prepričali!

Nadaljnje moje razmišljanje pri NOB vrednotah je naslednje: 1. Posebej je potrebno povedati še, da obstajajo grobišča NOB v zamejstvu Hrvaška na lokacijah: Delnice, Fužine, Lokve, RAB, Plešce pa še se bi kaj našlo. Ta grobišča so nujno potrebna obnove, ker so nekateri grobovi v izredno slabem stanju. Tukaj bi morala dati pobudo republika Slovenija, republiki Hrvaški, da se pokrene obnova teh vrednot NOB. V teh grobovih je veliko partizanov borcev iz Kočevske, ki so preminuli v bojih. Ali bi morda zavedli tudi ta grobišča v evidenco Wikipedije?

2. V sedanjem času se globoko zavedamo te situacije današnjega časa zaradi korona virusa Covid-19, vendar nam to ne more in ne sme biti izgovor, za spomladansko čiščenje in preventivno vzdrževanje vrednot NOB. Res, da nam tokrat ni viden sovražnik, kje in od kod nas čaka, ubrati je potrebno zahtevane samozaščitne ukrepe in pristopiti k delu vsaj delčkom razmišljanja po kmečki pameti! Jaz sem že to opravil pa virus mi ni nič smetal, verjamem pa da je težava na večjih pokopališčih ...

Pavel Majerle Kukin 9. aprila 2020: Ni problem označevanja s QR kodo! Težava nastane zaradi obstojnosti nalepke ... Torej če želite imeti neomejeno obstojno nalepko s QR kodo, se mi javite! To tehnologijo imam od izdelave info tabel! Da označite vse NOB vrednote s QR kodami je odlična ideja! Pri tem bi morala biti naveza tako izdelana, kot pri kolesarskih stezah, da z mobitelom klikneš na QR kodo in dobiš iz Vikipedije dodatne informacije za to NOB vrednoto.

Anton Petrovič 17. aprila 2020: Pozdravljeni, sotrudniki! Nekaj časa se nisem oglašal, ker so bile druge zadeve (zdravstvene) v prednosti. Spodnje Posavje je dobro, celo zelo dobro pokrito. Se bom pa usmeril iz Kostanjevice priti Novemu mestu in temu delu Dolenjske. Ko bo konec te norije, se pa res lahko srečamo enakomisleči! Ostanite zdravi! Tone

Anton Petrovič 10. aprila 2020: Pomemben dosežek je bil, poleg ostale skrbi za spomenike iz obdobja NOB, tudi tale. Lep primer prizadevnega dela in uspešnega sodelovanja! Skupaj smo močnejši in uspelo nam bo!

Vojko Hobič 10. aprila 2020: Miran, ne samo, da popisujem. Jaz obenem tudi obnavljam spomenike, in plošče. V prilogi je plošča iz Žarščine in tudi kar sem napisal za Svobodno besedo.

Miloš Kermavnar 10. aprila 2020: Vesel sem bil tudi reakcije ob vnosu 5000-ega spomenika. Res si želim, da bi modre zvezdice privabile tiste, ki so te spomenike obiskali ali pa jih kako drugače bolje poznajo in bi dopolnili manjkajoče rubrike. Pa tudi, da bi ugotovili, da tudi oni poznajo še kak spomenik, ki ga na geopediji še ni. Jaz sem se poslužil Rutarjevih evidenc, ki so res veliko delo, še posebaj tiste tabele, ki obsegajo tudi katastrske podatke. Poleg tega vsebujejo verjetno vse na tistem teritoriju (v uvodu omenja 338 obeležij) in ne le tistih iz kulturne dediščine. Te iz prejšnjega dne (in ti so v veliki manjšini) sem vnesel le v primerih, ko sem jih našel na Street View ali pa je bila lokacija jasno opisana npr. "na pokopališču".

Števec spomenikov, zadnji vpis[uredi]

  • 8. 12. 2023 7932, od tega 493 (6,2 %) neobiskanih in 487 (6,1 %) odstranjenih oz. prestavljenih
  • 3. 12. 2022 7336 Padli v borbi 1941-1945 ... Zreče
  • 25. 6. 2022 7050 za vmesna stanja glej mesečne okrožnice
  • 21. 6. 2021 6400 Družinski nagrobniki na britofu Spodnji Brnik (še neobiskano, mogoče jih sploh ni)
  • 13. 5. 2021 6319 Vida Krošelj, Most na Soči
  • 3. 4. 2021 6200
  • 31. 1. 2021 6100 Drago, Erna, Milan Singer, Maribor (spotikavec)
  • 11. 11. 2020 5969 po odstranitvi spomenikov iz 1. svetovne vojne, osamosvojitvene vojne, farnih plošč in drugih nepartizanskih obeležij
  • 8. 11. 2020 6008
  • 16. 7. 2020 5666 OŠ Franceta Bevka v Ljubljani
  • 11. 5. 2020 5300 EŠD 15811: Mače
  • 4. 3. 2020 4800 EŠD 23414: Krtinovica
  • 9. 1. 2020 4700 + Zbirka je bila z novim letom preseljena na Geopedijo World, iz nje je treba odstraniti še nekaj vpisov rapalskih mejnikov, ki med partizanske ne spadajo
  • 12. 11. 2019 4562 Radizel, Fram (RKD pregledan do konca črke F)
  • 21. 8. 2019 4240 Graščina v Zagorju
  • 20. 7. 2019 4150 Vranke nad Blagovico
  • 12. 7. 2019 4121 Črni Vrh nad Idrijo
  • 11. 7. 2019 4075 Gradišče nad Podsmreko
  • 3. 5. 2019 3942 Vrba
  • 11. 4. 2019 3902 Bolnica v Županovem lazu (RKD pregledan do Babnega Polja, EŠD 24750)
  • 5. 4. 2019 3827 Baumgartnerji
  • 10.3. 2019 3748 Vranoviči, gasilski dom
  • 24. 1. 2019 3598 Dešen
  • 12. 1. 2019 3556 Sveta Trojica 1, tiskarna
  • 28. 12. 2018 3529 Livške Ravne
  • 2. 11. 2018 3460 Doktorju Sigismundu
  • 25. 10. 2018 3434 Veliki Cerovec
  • 10. 10. 2018 3389 Zadlaz, kurirski postaji
  • 26. 8. 2018 3300 Rudnik kaolina, Črna
  • 9. 8. 2018 3249 Preserje pri Domžalah
  • 26. 7. 2018 3233 Zaloka pri Mengšu
  • 21. 7. 2018 3200 Zapornica na kanalu Kamniške Bistrice na Duplici
  • 6. 7. 2018 3161 Kulturni dom Radomlje
  • 21. 6. 2018 3128 Dr. Julij Polc, Kamnik
  • 24. 5. 2018 3031 Partizanski zmagi v Framu
  • 22. 5. 2018 3020 Komenda
  • 15. 5. 2018 2981 Vojaška bolnica v Robanovem kotu
  • 4. 5. 2018 2962 Lipnik nad Rakitovcem
  • 30. 4. 2018 2937 Sava, pred cerkvijo
  • 9. 4. 2018 2868 Gasilska 10, Ig
  • 1. 4. 2018 2829 Senegaški mlin
  • 16. 3. 2018 2802 Strmec nad Dobrno 18
  • 18. 2. 2018 2703 Rudarjema, Idrija
  • 17. 2. 2018 2662 Prežek
  • 31. 1. 2018 2635 Peko Tržič
  • 8. 1. 2017 2595 Damelj
  • 27. 12. 2017 2547 Šolska ulica 2, Tržič
  • 12. 12. 2017 2524 Blejska Dobrava, nagrobniki
  • 4. 12. 2017 2501 Slavkov dom
  • 21. 11. 2017 2474 Brinkovač
  • 14. 11. 2017 2454 Švicarija
  • 5. 11. 2017 2434 Tržišče: Krajevna OF
  • 1. 11. 2017 2423 Goričica pri Ihanu
  • 28. 10. 2017 2391 Pri Kochu nad Dravogradom
  • 19. 10. 2017 2368 Radio Kričač
  • 15. 10. 2017 2349 Pokopališče Dravlje (od zadnjič dodano 26 spomenikov -- ?)
  • 8. 10. 2017 2320 Katarina Šebat (Gozd)
  • 27. 9. 2017 2239 Fužina (pri Zagradcu)
  • 19. 9. 2017 2209 Bolnica Ribnica [od zadnjič je bilo dodanih šest spomenikov, eden je bil morda odstranjen -- preveriti]
  • 9. 9. 2017 2204 Gimnazija Bežigrad
  • 27. 8. 2017 2166 Cerovec pri Črešnjevcu (Škodič, Potepan)
  • 25. 8. 2017 2145 Limbuš
  • 22. 8. 2017 2114 pri Zagerčniku
  • 17. 8. 2017 2095 Kurirska postaja Sp. Jezersko
  • 12. 8. 2017 2076 Predelovalni obrati Železarne Jesenice
  • 9. 8. 2017 2047 Padlim v Dragi (aktivni so bili M. Hladnik, Sandi Drole, Ivan Dvoršak, D. Divjak, T. Bizjak, A. Petrovič -- slika za Podbočje)
  • 3. 8. 2017 2009 Jelenov Žleb
  • 1. 8. 2017 1996 Grajski dvor, Radovljica
  • 30. 7. 2017 1985 Lavrica šola
  • 27. 7. 2017 1964 Vogrinki
  • 26. 7. 2017 1954 Ukanc
  • 23. 7. 2017 1941
  • 19. 7. 2017 1904 Klek
  • 13. 7. 2017 1890 Bistrica
  • 11. 7. 2017 1878 požgana Radovna
  • 4. 7. 2017 1863 Lesce
  • 23. 6. 2017 1813 Donas
  • 8. 6. 2017 1811 pri Gradinu
  • 27. 4. 2017 1759 Petrič
  • 26. 4. 2017 1673
  • 23. 4. 2017 1605

Pobrisani dvojniki[uredi]

Sedmim padlim borcem 1. Štajerskega bataljona, Slivnica pri Celju oz. Sv. Helena v Javorju | Pri cerkvi je grobišče s spomenikom 7. padlim borcem 1. štajerskega bataljona in brigade Mirka Bračiča. Grobišče je na novo urejeno 4.7.1976. Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 585 vsi123. | Pri pregledu prostora 03.VII.2021 tega grobišča ni. Bor1974-14.IIII.2023 | Napravil sem napako. Spomenik je pri cerkvi Sv.Helene, zato sem zeleno zvezdico premaknil k cerkvi Sv.Helene. S.Gradišnik, 9. 7. 2023 | M. Kermavnar, 21.7.2023, spremenil zvezdico v modro, ker lokacija očitno ni bila obiskana. | S.Gradišnik, 26. 8. 2023, spremenil zvezdico v rdečo, ker se opis zagotovo nanaša na isti spomenik.V Vodniku na str.585 dobesedno piše: Slivnica pri Celju, pri cerkvi grobišče s spomenikom 7. padlim borcem 1. štajerskega bataljona in brigade Mirka Bračiča. Striže zapis Slivnica pri Celju, ne pa Sv. Helena. | Lokacija in dostop: Pri cerkvi v Slivnica pri Celju.

Briški četi, vrh Sabotina, odkrit 9. 9. 1973. JSNP, 143, https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6698_x1519037.3831048724_y5779325.204268224_s13_b362

7. 6. 2021 spomenika na Sabotinu nisva našla. Iskala sva v okolici doma (muzeja, okrepčevalnice) in proti vrhu. Na fasadi ob vhodu so znaki odstranjene plošče. Povprašati, če je mogoče v notranjosti muzeja. -- M. Hladnik 13. 6. 2021 Na Vugovi planini na Sabotinu. Kje točno? M. Hladnik 26/04/2021 Vpis spomenika pri koči izbrisan. 26. 10. 2022 M. Hladnik

Po sporočilu Mitje Močnika 26. 10. 2022 na nekdanji karavli na vrhu Sabotina nikoli ni bilo partizanske spominske plošče, ampak samo tabla z imenom karavle. Spomenik briški četi je pri lovski koči.

Opomnik[uredi]

  • [link na problematičen spomenik na Geopediji presledek ime tega spomenika] -- ime spomeničarja, opis problema, datum
  • itd.

Prestaviti[uredi]

  • Spominski park na Medvedjeku DaD Ok prestavljeno v sloj Osamosvojitveni spomeniki oz. Spomeniki osamosvojitvene vojne 1991. na stari Geopediji
  • Zavetniki DaD Ok prestavljeno v sloj Osamosvojitveni spomeniki oz. Spomeniki osamosvojitvene vojne 1991. na stari Geopediji

Wordova datoteka s spomeniki, ki so bili iz zbirke izločeni (45 obeležij), je dostopna na https://slov.si/doc/izloceni_spomeniki.docx . Opremljeni so tudi s slikami in koordinatami, prekopirajte jih prosim v ustrezne druge sloje na Geopediji. --Hladnikm (pogovor) 18:28, 11. november 2020 (CET)[odgovori]

  • po opozorilu M. Kermavnarja zbrisal spomenik 29 žrtvam eksplozije v smodnišnici v Jezernici (Italija) maja 1945 -- M. Hladnik 17. 1. 2022
  • po opozorilu M. Kermavnarja zbrisal ploščo na koči na Govejku, ki jo je 1935 posvetil škof Rožman -- M. Hladnik 17. 1. 2022
  • Vranke nad Blagovico
  • Valentin Vodnik, Koprivnik
  • Villa rustica, Mošnje
  • Žnidaršič, Vajnež
  • Robič, Plavški Rovt
  • 1. svetovna vojna, npr. v Gornjem Gradu
  • 1. svetovni vojni, Kotlje
  • 1. svetovna vojna, Gorjansko
  • osamosvojitveni vojni v Metliki
  • generalu Maistru
  • Martinu Cerarju, Ihan
  • Ravnica (Mošnja)
  • Hrvatski trg, Ljubljana (1. sv. vojna)
  • Nova Štifta 1. svetovni vojni
  • Ljubljanska cesta 69, Domžale (osamosvojitev)
  • Sanabor 1a (osamosvojitev)
  • Vrhpolje 43 (osamosvojitev)
  • Primskovo (farna plošča)
  • Ladja 30 (skladišče orožja 1991)
  • Doprsni kip Rudolfa Maistra, Unec
  • Povojnim žrtvam v Grahovu
  • Zamolčanim žrtvam (več spomenikov)
  • Ljubno ob Savinji (dva spomenika 1. svetovni vojni) Umaknil iz zbirke --Hladnikm (pogovor) 18:17, 11. november 2020 (CET)[odgovori]

Načrt seznama spomenikov Po poti spominov in tovarištva za Wikipedijo[uredi]

Seznam spomenikov ob Poti spominov in tovarištva vsebuje kamnite stebre, ki so jih postavila podjetja v spomin na okupacijo Ljubljane med 23. februarjem 1942 in 9. majem 1945. Ta se danes nahajajo ob spominski Poti spominov in tovarištva. Spominske stebre je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač, kasneje so dodajali spomenike na križiščih in uredili peščeno pohodno pot po načrtih arhitekta Mitje Omerze.

Št. Slika Besedilo Lokacija, koordinate, Geopedija
1 POT km 0 Na križišču Tržaške ceste in Fajfarjeve ulice Predloga:Coord Geopedija
2 POT km 1

Predloga:Commonscat

Kategorija: Partizanski spomeniki v Mestni občini Ljubljana

Neurejene povezave na spomenike[uredi]

Prijave izginulih ali poškodovanih spomenikov policiji[uredi]

Prijaviti odstranitev[uredi]

  • Nomenj (dve odstranjeni plošči)
  • Kostanj
  • Lovska koča Talež DaD Ok
  • Duplje DaD Ok
  • Mače DaD Ok
  • Zapolje pri Vranji peči
  • Kardeljeva koča na Mali planini
  • Spodnje Palovče
  • Davča DaD Ok, vendar brez odziva
  • Peko Tržič DaD Ok, odziv je bil, vendar so plošče še vedno v neki drvarnici
  • Aljažev stolp na Triglavu DaD Ok, uspelo
  • Jesenice (ducat spomenikov in spominskih plošč) DaD Ok, vendar brez odziva
  • Zalog pri Ljubljani DaD Ok, vendar brez odziva

Zgled prijave[uredi]

Spoštovani gospod komandir Robert Račman, prijavljam izginotje naslednjih šestih spominskih plošč v občini Jesenice:

  1. Hrušica 55: Vojakoma Martinu Ščurku in Andreju Skobernetu, lastnik plošče Slovenske železnice (http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2628_x424713.629620117_y145478.212204193_s18_b4). EŠD 5337 (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5537). Trenutni stanovalci na tem naslovu in sosedje ne znajo povedati, kdaj je plošča izginila s fasade.
  2. V bregu nad hišo Spodnji Plavž 20: Rupertu Kiršnerju, (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2630_x425637.875_y144227.04296875_s16_b4). EŠD 5367 (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5367). Plošča je pogrešana od leta 2013.
  3. Pionirska ulica 4: Ludviku Benedičiču (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2617_x430001.769226074_y142737.286565781_s16_b4). Lastnika Zidarevića ni bilo doma, da bi ga vprašal, zakaj plošče po obnovi hiše ni montiral nazaj na fasado. # Cesta železarjev 27: Ferdu Korenu (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2633_x428987.417800903_y143383.021625519_s17_b4). Na mestu podrte hiše je zdaj servis Peugeot, na vprašanje o plošči po e-pošti se niso odzvali.
  4. Cesta Toneta Tomšiča 10: Bertiju Vergelu (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2634_x428452.877845764_y143905.874288559_s17_b4). V obnovljeni hiši ni bilo nikogar doma, da bi povprašal o usodi odstranjene plošče.
  5. Cesta Franceta Prešerna 48 (Glasbena šola Jesenice): Francu Marklju (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2762_x427937.254272461_y143576.998577118_s18_b2). V dokumentaciji ZB Jesenice piše, da je plošča v hrambi muzeja, vendar v muzeju plošče nimajo evidentirane. Na enak način so že pred leti izginile tudi druge plošče s področja nekdanje železarne, zaupane muzeju; njihovo izginotje bom prijavil posebej.

Opravičujem se, če je bila katera od odstranitev že prijavljena. Vesel bom podatka, kdaj se je to zgodilo, da ga vnesem v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4). Pri prijavah vandalizma nad spominskimi ploščami v drugih občinah so bili občinski organi, krajevne skupnosti, lokalni ZVKD-ji in področne Zveze borcev neodzivne, zato prijavo pošiljam tokrat samo na naslov policije, ki se je doslej zgledno odzvala. Z lepimi pozdravi, Miran Hladnik


Od: Miran Hladnik gmail <miran.hladnik@gmail.com>
Datum: 12. februar 2018 10:37
Zadeva: Izginula partizanska obeležja na področju nekdanje Železarne Jesenice
Za: pp_jesenice.pukr@policija.si

Spoštovani gospod komandir, kot sem napovedal v prejšnjem pismu, vam pošiljam še seznam spominskih obeležij, ki so izginila s področja nekdanje jeseniške železarne. Prvi dve sta poniknili v Gornjesavskem muzeju, za druge pa ne vem. Zavedam se, da je od izginotja verjetno minilo preveč časa, da bi jih lahko izsledili, želim pa, da so izgube ali uničenje dokumentirani. Projekt, v okviru katerega se je pokazalo, kaj od obeležij vse manjka, vsebuje trenutno 2650 popisov od skupaj kakih 4000 in je precej izčrpnejši od selektivnega Registra nepremične kulturne dediščine. Po drugih krajih je uničene kulturne dediščine manj kot na Jesenicah, res pa je, da je bilo na Jesenicah plošč več kot kje drugje.

Spominske plošče iz Železarne Jesenice, ki so bile izročene muzeju v varstvu, zdaj pa jih tam ni več:

  1. http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2133_x427900.375_y143665.5_s17_b4 Ob fotografiji v muzeju je s 27. 1. 1998 datiran zapis "Plošča je odstranjena in je v muzeju na stopnišču." Muzej plošče nima v evidenci. Plošče ni več oz. se ne ve, kje je.
  2. http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2134_x427918.375_y143665.5_s17_b4 V Zgornjesavskem muzeju je ob fotografiji plošče zapis, datiran 22. 1. 1998: "Plošča je v muzeju na stopnišču". Med muzejskimi objekti plošča ni evidentirana. Plošče ni več oz. se ne ve, kje je.

Spominske plošče iz Železarne Jesenice, ki jih nisem uspel več najti; mogoče je katera od naštetih ohranjena v notranjosti objektov, ki so nekoč pripadali Železarni:

  1. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2139_x427910.875_y143699.5_s17_b4
  2. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2140_x427930.375_y143699.5_s17_b4
  3. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2141_x427948.875_y143700_s17_b4
  4. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2144_x427970.375_y143698.5_s17_b4
  5. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2135_x427939.125_y143666.75_s17_b4
  6. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2136_x427900.375_y143619_s17_b4
  7. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2137_x427915.875_y143620_s18_b4
  8. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2138_x427932.375_y143619.5_s18_b4

Lep pozdrav, Miran Hladnik

Urejanje statusa partizanskih obeležij[uredi]

  1. z občinskim odlokom (občina sprejme odlok o lokalnem pomenu obeležja - podobno kot ima to urejeno občina Preddvor)
  2. občina (ali KS) v soglasju z lastnikom parcele za zemljišče, ki ga pokriva spomenik, izvede razparcelacijo, vpis zemljišča kot javno dobro in vpis lastništva v Zemljiško knjigo prek notarja
  3. vpis služnosti za dostop do spominskega obeležja; postopek na Zemljiški knjigi izvedeta zainteresirana organizacija ZB NOB in lastnik zemljišča prek notarja
    -- Lado Nikšič 26. 8. 2023
  1. Neuslovarjeno varianto spotikovec sem povsod zamenjal s spotikavec. --~~~~