Diplomske teme

Teme pri Miranu Hladniku
1. stopnja, 2. stopnja, stari program

Za seznam tem, ki so rezervirane, v delu oz. že napravljene (s povezavami na celotna besedila diplom), glej stran Leposlovje v časnikih. Za že dokončane glej Leposlovje v časnikih in Diplomske naloge. Glej tudi Leposlovje v časnikih in Leposlovje v revijah. Teme so primerne za vse vrste diplom: bolonjske po prvi stopnji, magistrske po drugi stopnji in za stare diplome; prvostopenjske naj bi bile pol krajše in manj zahtevne od drugih. Ker imajo časopisi različno količino leposlovja, je obseg težko predvideti vnaprej in smo zato odprti za poznejše korekture naslova, bodisi zoženje bodisi razširitev zamišljenega razdobja. V doslej napravljenih diplomah pa je bilo število obravnavanih podlistkov povprečno okrog 1000 (magisteriji in stare diplome) oziroma 500 (prvostopenjske diplome). Pri manjšem obsegu se pričakuje pač bolj detajlna obravnava, pri večjem bolj statistična. Popisi leposlovja v periodiki se nabirajo v poglavju na Wikiviru. --Hladnikm (pogovor) 17:24, 26. junij 2013 (CEST); Hladnikm (pogovor) 11:52, 25. februar 2015 (CET)

• Slovenski glas Beograda (1933) in Slovenski beograjski tednik (1933, 1934-), ur. Vladimir Bartol (časopis ni digitaliziran in bi ga bilo treba poiskati v Beogradu)
• Slovenka 1943–1945 (56 številk ciklostiranega časopisa) dLib (bolj za seminarsko nalogo ali skupaj s še čim drugim)
• Sortirane trajne povezave s spletišča Slovlit 1999–2012
• Bibliografija daljšega izvirnega leposlovja v Domoljubu 1929-44 dLib.
• Bibliografija daljšega izvirnega leposlovja v Domoljubu 1888-44 dLib Narejeno ali v delu: 1888–1897 dnsk (Tina Habjan), 1898–1905 (Barbara Grabar)
• v Slovencu (dipl. naloga Martine Hvalc za obdobje 1910-13 dnsk)
• Bibliografija daljšega izvirnega leposlovja v Domovini 1818-41 (za leta 1918-30 gl. dipl. nalogo Urške Skalicky) [1] in dLib
• Bibliografija daljšega izvirnega leposlovja v Edinosti dLib
• Bibliografija daljšega izvirnega leposlovja v Besedniku dLib
• Bibliografija izvirnega leposlovja v Kmetijskih in rokodelskih novicah dLib
• Bibliografija daljšega izvirnega leposlovja v Slovenskem narodu 1883–1945 dLib (za leta 1910-20 gl. dipl. nalogo Sonje Kodrič, za 1868-1883 že napravila Mojca Tramte, gl. Slovenski narod)
• Bibliografija daljšega izvirnega leposlovja v Slovencu 1873–1945 dLib
• Bibliografija daljšega izvirnega leposlovja v Jutru 1920–45 dLib
• Bibliografija daljšega izvirnega leposlovja v Primorskem listu (Gorica) 1893–1913 dLib
• Slovenski dom 1909-1914 in 1936–1945
• Ptujski tednik (1951–1961) in Tednik (Ptuj) (1961–2003)
• Naša zvezda (1931–1944) dLib
• Družinski tednik (1929–1945) dLib
• Roman (1929–1931) dLib D Ok
• Delavska politika (1926–1941) dLib
• Mladika (1920--1941 dLib

Enako še v naslednjih že digitaliziranih časopisih (glej dLib):

• ZDA
  • Amerikanski Slovenec
  • Ave Maria (B. Ambrožič)
  • Ave Maria koledar
  • Ameriška domovina
  • Ameriški družinski koledar
  • Cankarjev glasnik
  • Čas
  • Enakopravnost
  • Glas naroda
  • Majski glas
  • Mladinski list (The Voice of youth (Chicago) / Juvenile (1923–1944)
  • Prosveta
  • Edinost/Unity
  • Glas svobode, glasilo KSKJ
  • Glasilo SNPJ
  • Nova doba
  • Novi svet
  • Slovensko-amerikanski koledar
  • Proletarec (1906--1952)
• Pod lipo
• Narodni dnevnik (1909–1910) dLib
• Narodni dnevnik (1924–1928) dLib
• Domači prijatelj (1904-1915, 1930) dLib
• Goriška straža
• Ilustrirani glasnik
• Kmetijski list (1919–1941)
• Narodni list (Martin Močan)
• Slovan
• Slovenski gospodar
• Slovenski list (1928–1932) dLib
• Vigred 1923-1943 dLib (dipl. naloga Maje Sečnjak dnsk) D Ok
• Dan (1912–1914)
• izberi skratka s seznama še ne izpisanih časnikov in časopisov Leposlovje v periodiki na Wikiviru

Prevodna dinamika

• možna sta dva pristopa: a) z omejitvijo na nekaj let in natančnim izpisom vsega prevodnega v tem času, b) s sondami na vsakih 20 let
• za knjige je vir cobiss (ukazne nize sporočijo bibliotekraji), za periodiko pa diplome; uporabiti bi bilo treba tudi obstoječe prevodne bibliografije
• orodje za obdelavo excel, en stolpec bi zaznamoval, ali gre za prozo (kratko/dolgo) ali dramatiko, saj je prevodov poezije najbrž zanemarljivo malo
• cilji: razmerje med prevodi in izvirnimi izdajami, prvimi natisi/ponatisi, razmerje med knjižnimi izdajami in periodiko, razmerje med jeziki. statistika bi bila v pomoč pri odgovoru na vprašanje, v kolikšni meri so bili/so druge kulture in jeziki udeleženi pri vzpostavljanju slovenske

Glej tudi

• Seminarji na slovenistiki FF
• Polna besedila diplomskih nalog

Zunanja povezava

Diplomske naloge na ljubljanski slovenistiki