Leposlovje v časnikih

Rezervacije diplomskih tem. V krepkem rdečem tisku so obdobja, ki jih je treba najprej obdelati, v oklepaju so imena diplomantov vseh kategorij, ki so nalogo opravili ali si jo rezervirali.

• Žena in dom (1930–1941) dLib (Veronika Rupert)
• Slovenska gospodinja (1905–1914) dLib
• Slovenski gospodar: "podučiven list za slovensko ljudstvo" (1867–1944): 1867–1886, 1887–1906, 1907–1916 (v delu Valentina Vrbos), 1917–1926 pdf (Tina Slatnar), 1927–1941
• Slovenska bčela (1850–1853) pdf (Larisa Trdina) D Ok
• Besednik (1869–1878)
• Domovina 1918–1941: 1918–1931, 1932–1941 (Anamarija Cemič)
• Slovenec 1873–1945: 1873–1890 (Mateja Pogačar), 1891–1900 (Nina Potrebuješ, v delu), 1901–1909 (Katarina Eranovič, stara dipl.) , 1910–1913 (Martina Hvalc), 1914–1918 (Maša Pliberšek), 1919–1924 (Katja Peganc), 1925–1932 (Barbara Dim), 1933–1938 (Helena Rožencvet), 1939–1945 (v delu Mojca Železnik)
• Slovenski narod 1868–1943: 1868–1883 (Mojca Tramte), 1884–1900 (Jasmina Slapar), 1901–1906 (Alja Sabadžija), 1907–1912 (Urška Bister), 1910–1920 (Sonja Kodrič, 2002), 1921–1926 (Maja Vehar), 1927–1932 (Mojca Tramte Cemič), 1933–1943 (Tina Urbanc)
• Domoljub 1888–1944: 1888–1897 (Tina Habjan), 1898–1906 (Doroteja Piber), 1907–1915 (Barbara Grabar), 1916–1924 (Špela Ferme), 1925–1933 (Jasmina Osredkar) 1934–1944 (Maja Vehar)
• Vigred 1923–1943 (Maja Sečnjak) D Ok
• Ilustrirani glasnik 1914–1918 (Ema Repnik) D Ok
• Amerikanski Slovenec 1891–1998: 1891–1931 (Laura Štorman), 1932–1945 (Sara Bavdek) D Ok
• Edinost 1876–1928: 1876–1883 (Kaja Horvat), 1884 in 1885 (bibliografija napravljena), 1886–1894 (Hana Furlan), 1895–1900 (Saša Milavec), 1901–1906 (Maja Pruščević), 1907–1911 (Maja Lupše), 1912–1920 (Doroteja Piber), 1921–1928 (Veronika Rupert) D Ok
• Ženski svet 1923–1941 (Barbara Fortuna) D Ok
• Prosveta 1916–1948: 1916–1920 (Saša Majdič), 1921–1925 (Anamari Mavrin, v delu), 1926–1930 (Ana Drožina, v delu), 1931–1935 (Ana Plantan, v delu), 1936–1938 (Urša Vrana, v delu), 1939–1943 (Katarina Oman), 1944–1948 (Gregor Vinter)
• Zora 1872–1878 (Anja Andrejčič) D Ok
• Gruda 1924–1941 (Bojana Žibret) D Ok
• Ameriška domovina 1919–1946: 1919–1925 (Anamarija Zorč), 1926–1932 (Saša Aljaž), 1933–1939 (Dejana Bačić, v delu), 1940–1946
• Slovenski dom 1909–1914 (Rebeka Roblek) D Ok
• Soča 1871–1915 (Gorica) dLib 1871–1881 (Lara Rojc), 1882–1892, 1893–1903 (Klara Rudić), 1904–1915 (Eva Razpotnik)
• Jutro 1920–1943 dLib: 1920–1925 (Barbara Simčič Boltar, v delu) | 1926 (Zala Budkovič, seminarska D Ok) | 1927–1928 1929–1934 (Adrijana Leskovšek) | 1935–1938 (Mateja Lupšina), 1939-1943 (Maruška Urbančič)
• Roman 1929–1932 dLib (Suzana Labazan, seminarska) D Ok
• Domači prijatelj 1904–1915 Katarina Žagar D Ok
• Zvon 1870, 1876–1880 (Aleksandra Lazendić, v delu)
• Dolenjski list (1950-) dLib: 1950–1955 Maruša Marn
• Kmetijske in rokodelske novice (1843-1903) dLib -- Luka Povšič (1843–1863), 1864–1868 (Katja Kumše), 1869–1873 (Katja Rupar, v delu), 1885–1903
• Naša moč (1905–1922) -- Špela Ferme, v delu za mag.
• Jadranka (1921–1923) - Mateja Lovrečič, seminarska D Ok
• Delavska politika (1926–1941) - Tadeja Logar D Ok
• Proletarec (1906–1952) - Jana Šter, v delu
• Slovenka (1922–1923) - Teja Koren, seminarska D Ok
• Slovenski list dLib (1928–1932)
• Družinski tednik dLib (1929–1945) 1932–1937 (Alen Blažič), 1938–1945 pdf (Ana Pestotnik)
• Železar 1952–1991 (Anamarija Krajšek) pdf D Ok
• Gorica 1899–1914 (Anej Žagar, v delu)
• Glas naroda 1893–1963 (Luka Povšič, v delu)

Na Wikiviru je dinamika izhajanja časnikov in časopisov prikazana nazorneje; glej tudi poglavji Daljše leposlovje v periodiki in Ameriški časniki ter Diplomske teme za prvo stopnjo slovenistike. Dve leti po morebitni prekinitvi študija rezervacija diplomske teme zapade. Ob prijavi izpolnite in mi oddajte eno kopijo obrazca s prijavo. Ocene se v grobem ravnajo po vloženem času, ki se meri z obsegom bibliografije na Wikiviru in obsegom diplome (oboje v znakih in merjeno potem, ko črtamo vsa mašila in ponavljanja): osmica je nad eno avtorsko polo, devetica nad dve avtorski poli, desetica več kot tri a. p. Pri magisterijih so pričakovanja večja: za osmico so potrebne tri a. p., za devetico 4 in za desetico 5 a. p. --Hladnikm (pogovor) 08:36, 2. januar 2016 (CET)

Drugo

• Tina Gerbec: Zapuščina akademika Franca Zadravca, sept. 2017 (somentorica Petra Vide Ogrin).
• Anja Nikolavčič: Prostor v slovenski kmečki povesti.
• Sara Guzelj: Vpliv avtorjevega rojstnega kraja na dogajališča romanov

Glavne smernice

• iščete vse leposlovje, ne le tistega pod črto
• popišete tudi literarne kritike in druge zapise o književnosti
• v dvomu, ali gre za literaturo ali ne, tekst vpišete v kategorijo polliterarno ali delno literarno
• če se izkaže, da je leposlovja malo, se posvetite njegovi analizi (identiteta in opus avtorjev ipd.), če pa je leposlovja preveč, se v dogovoru z mentorjem omejite na krajše obdobje
• predstavite samo tiste statistične podatke, ki kaj povedo
• v statistiki zvrsti upoštevajte še število nadaljevanj, ne le števila tekstov, ker šele to da pravo sliko, katera zvrst je zasedala največ prostora
• okratičenih avtorjev ne linkajte, razen če za kraticami ni poznan avtor
• polinkajte samo naslov, ne pa ločil za naslovom (!, ...) in podnaslova
• če link pripelje na kako drugo besedilo, v oklepaju dodajte avtorjevo ime in priimek, pri anonimnih tekstih pa naslov revije v oklepaju in letnico
• sicer pa poglejte, kako imajo vse to narejeno drugi
• primerjajte svoje rezultate z rezultati diplom, ki zajemajo predhodno in naslednje obdobje oz. podatke za druge časopise (v istem času, v isti regiji)
• specifično: če je časopis izhajal med vojno, je na mestu poglavje, kako je vojna vplivala na leposlovje, če gre za lokalni časopis, je treba dodati poglavje o (lokalni) provenienci avtorjev, če gre za ženski časopis, je treba preveriti, ali je avtoric in ženskih tem več kot drugje, če gre za izrazito strankarsko glasilo, kako se politika kaže v leposlovju, v ameriškem časopisju je treba pogledati, od kod ponatisi, koliko je izvirnega, koliko je bilo izvirnega ponatisnjeno v knjigi itd.
• drobnjarije: decimalke so pri statistiki odveč, grafikoni tipa 50 : 50 so odveč, citiranje splošnih podatkov o obdobju in zgodovinskem ozadju, o feljtonistiki ipd. je odveč
• za zgled so diplomske naloge Mojce Cemič, kako delo olajša Excel, piše pri Adrijani Leskovšek, metodološke napotke ima tudi Gregor Vinter