Pojdi na vsebino

Zajčkovo leto

Iz Wikiverza

Kratko sodobno pravljico Zajčkovo leto je napisala slovenska mladinska pisateljica Svetlana Makarovič, ilustrirala pa Elga Tušar. Prvič je bila izdana leta 1993, v Ljubljani, pri Državni založbi Slovenije.

Obnova pravljice

[uredi]

Zajček Uhko se zbudi v hladno, zimsko jutro, brez svojega repka. Žalosten ga prične iskati in kar naenkrat stoji pred pomladnimi vrati, ki jih odpre s pesmijo. Tukaj se njegovo potovanje skozi štiri letne čase, s ciljem, da najde rep, prične. V vsakem letnem času sreča drugačna bitja, ki prinašajo posebnosti posameznega letnega časa (škopniki barvajo listje, Pehtra "kuha" sneg,...). Pravljica se zaključi z novo zimo, ko prebivalce obišče Zimski možiček, ki Uhkotu izpolni željo in mu podari repek.

Analiza pravljice

[uredi]

Motivi: prijateljstvo, iskanje repka, pot od doma, štirje letni časi

Dogajalni čas: eno leto

Dogajalni kraj: sodoben, v naravi, nikoli jasno določen

Konec pravljice: srečen, saj zajček Uhko dobi svoj rep

Nauk: z voljo in trudom se ti bo želja izpolnila


Značilnost kratke pravljice je prepletenost besedila s poezijo in osebami iz ljudske pripovedi. Prisotni so tudi živalski liki s človeškimi lastnostmi.

Glej tudi

[uredi]

Svetlana Makarovič

Jože Lasič

zajček Uhko

seznam slovenskih mladinskih pisateljev

Viri in literatura

[uredi]
  • Makarovič, S. (1993): Zajčkovo leto. Ljubljana: Državna založba Slovenije COBISS