Wikimedija in lokalno raziskovanje

Wikimedija in lokalno raziskovanje
Avtor	Jernej Polajnar in Miran Hladnik
Naslov izvirnika	Wikimedija in lokalno raziskovanje
Jezik	slovenski
Subjekt	slovenščina
Žanr	Predobjava članka za žirovski zbornik o lokalnih raziskavah, ur. Zdravko Mlinar.
Klasifikacija

Kako uporabiti Wikipedijo, Wikivir, Wikislovar, Wikivoyage, Wikipodatke in Zbirko za evidentiranje in popis žirovskih kulturnih dejstev ter koga v Žireh nagovoriti za sodelovanje? Avtorja predstavljava nekaj poti, kako lahko lokalna skupnost, kot je žirovska, izkoristi svet Wikimedije tako za notranjo rast kot za predstavljanje navzven.

Uvod

Bržkone ni računalniško pismenega prebivalca Zahodnega sveta, ki še ne bi slišal za Wikipedijo, "prosto spletno enciklopedijo, ki jo lahko ureja vsakdo". Pred kratkim je minilo 20 let od rojstva projekta, ki ga nekateri hvalijo kot zadnji branik svobodnega interneta, drugi mu očitajo "umor strokovnosti", nihče pa ne more zanikati, da predstavlja radikalen prelom v praksi kopičenja človeškega znanja.

V marsičem gre za odraz zgodnjih, "pionirskih" let interneta, ki je doživel svoj prvi razmah z navdušenci nad tehniko, ki jih je gnala le neusahljiva radovednost in ljubezen do deljenja znanja. Ustanavljali so novičarske skupine in elektronske oglasne deske, kjer so komunicirali o skupnih hobijih, v dobi svetovnega spleta konec 1990. let pa so za ta namen prevladali forumi. Bolj tehničen odrastek iste mentalitete so Linux in ostalo odprtokodno programje, ki predstavlja alternativo prevladi velikih korporacij na trgu programske opreme, zato ne preseneča, da je prav iz skupnosti ljubiteljskih računalnikarjev prišlo jedro zgodnjih zanesenjakov, ki so zgradili temelje Wikipedije. To sta ustanovila Američana Jimmy Wales in Larry Sanger, ki sta najprej zasnovala bolj klasično naravnano spletno enciklopedijo, h kateri bi prispevali strokovnjaki. Ker ju je frustrirala počasnost nastajanja prispevkov, sta se kmalu odločila za diametralno nasproten pristop in urejanje odprla vsem.

Sledila je eksplozija. V nekaj mesecih se je število gesel merilo v tisočih, prispevki pa so po obsegu in kakovosti močno nihali. Wikipedija je danes sedma najbolj obiskana spletna stran na svetu, iz občestva ustvarjalcev spletne enciklopedije pa je vzniknilo globalno gibanje Wikimedije, ki koordinira nastajanje enciklopedičnih spletišč in je svojo dejavnost razširilo še na zbiranje večpredstavnostnega gradiva, pisanje turističnih vodnikov, digitalizacijo starih besedil in slovaropisje, kar pokrivajo Wikipedijini sestrski projekti. Takoj so sledile Wikipedije v drugih jezikih in do danes je v Wikimedijinem univerzumu skupno skoraj 60 milijonov enciklopedičnih gesel v 314 jezikih, med njimi že od februarja 2002 tudi slovenščini. Slovenska Wikipedija po velikosti dosega le slab odstotek največje sestre, pomenljiv pa je podatek, da se od vseh slovenskih obiskovalcev Wikipedije kot celote približno tretjina usmeri na slovenski del (kljub mnogo manjši količini podatkov), kar dokazuje, da ustvarjanje v domačem jeziku ni zaman.

Z množičnostjo in izkušnjami so se dvignili standardi in večje Wikipedije zdaj po kakovosti konkurirajo najuglednejšim svetovnim enciklopedijam, po velikosti pa jih močno presegajo. Wikipedija je postala najpomembnejši način razširjanja znanstvenih rezultatov.

Osnovni principi

Za razumevanje Wikimedije in načinov prispevanja je dobro poznati načela, na katerih projekt sloni, kar si oglejmo na primeru Wikipedije. Ključno je dvoje: da lahko vsakdo v hipu spremeni skoraj vsako vsebinsko stran kateregakoli projekta in da s posegom soglaša z objavo svojega avtorskega dela pod prosto licenco – to pomeni, da dovoljuje nadaljnjo uporabo, razširjanje in predelovanje za vsak namen. Wikimedija za to uporablja v pravni jezik prevedene izjave Creative Commons (po domače ustvarjalne gmajne), še en odrastek zanesenjaške kulture ustvarjalcev odprtokodne programske opreme, ki spodbuja inovativno uporabo intelektualne lastnine in po kateri avtor ohranja le pravico, da je trajno podpisan pod svojim delom in vsemi njegovimi izpeljankami.

Možnost hipnega spreminjanja vsebine daje programska oprema wikimedijskih projektov. Beseda wiki v havajščini pomeni 'hitro' in ponazarja osnovno lastnost spletišč, zgrajenih s to tehnologijo, ki ponujajo možnost spreminjanja in dodajanja zapisov v navadnem spletnem brskalniku, obiskovalcu pa vedno prikažejo zadnjo redakcijo zapisa. V Wikipediji so ti zapisi enciklopedična gesla, kjer vsak obiskovalec (bralec) lahko klikne na gumb "uredi" in tako postane soavtor in urednik enciklopedije.

Na tej osnovi temelji skupnost wikipedistov, poenostavljeno rečeno so to ljudje, ki uporabljajo ukaz "uredi", da vmes kaj spremenijo na bolje. Wikipedist je lahko povsem anonimen, lahko pa pove kaj o sebi. Njegove izobrazbe oziroma siceršnjih formalnih kompetenc ne zahteva ali preverja nihče, kar vzbuja prezir med kritiki in hkrati kljub vsemu omogoča uspeh projekta. Wikipedija vendarle ni anarhistični sociološki eksperiment: po eni strani programje wiki vestno beleži vsako urejanje in ga zapisuje v zgodovino redakcij posamezne strani ter v seznam aktivnosti konkretnega wikipedista, ki si z nizanjem koristnih urejanj veča ugled v skupnosti. V njej veljajo dogovori, namenjeni ohranjanju temeljne usmeritve projekta – to je proste spletne enciklopedije, ki jo lahko ureja vsakdo. Z drugimi besedami, model distribuiranega kopičenja znanja se zanaša na upoštevanje zbirke pravil namesto na zaupanje individualni avtoriteti sodelavcev.

Najpomembnejše vsebinsko pravilo zahteva preverljivost in nepristranskost ter prepoved t. i. izvirnega raziskovanja. To so v resnici tri plati iste osnovne ideje, da naj bi wikipedijska gesla predstavljala družbeni konsenz o določeni temi. Trditve v člankih naj bi vsaj približno odslikavale težo, kot jo imajo v zaupanja vrednih sekundarnih virih, brez izvirnih sintez piscev. Viri morajo biti navedeni s standardnimi bibliografskimi podatki, da jih lahko bralec pregleda in preveri. Seveda je od posameznega avtorja težko pričakovati dosledno nepristranskost, zato se pričakuje vsaj trud v smeri poštene obravnave stališč, s katerimi se morda osebno ne strinja. Vedno pa lahko objavljeno različico članka že naslednji bralec dopolni z novimi informacijami in približa idealu objektivnosti, z upoštevanjem dela predhodnih urejevalcev je običajno vsaka naslednja redakcija bolj izčiščena in celovitejša. Konsenz o tem se gradi tudi skozi razpravo na pogovornih straneh – te spremljajo vsako vsebinsko stran projekta.

Drugi niz pravil se nanaša na vedênje in zapoveduje sodelovalnost, spoštovanje do drugih urejevalcev ter konstruktivno razreševanje sporov. Skozi izpričano konstruktivno delovanje in kakovostne prispevke si sodelavci (po računalniški terminologiji poimenovani "uporabniki") gradijo ugled. V ta svet lahko torej vstopi vsakdo, zakaj tega ne bi izkoristile lokalne skupnosti v vsesplošno korist? Namen pričujočega prispevka je prepričati bralca, da je eden od glavnih razlogov za nesodelovanje votel, zunaj pa ga nič ni. Sistem redakcij zagotavlja, da ni ničesar mogoče trajno pokvariti, in dokler pisec spoštuje osnovna načela, se bo srečal le s kozmetičnimi popravki svojih prispevkov in napotki izkušenejših wikipedistov. Najhitrejši način učenja pa je vsekakor posnemanje.

Wikipedija kot občanska znanost

Med zgledi občanskega raziskovanja po svetu Wikipedijo začuda omenjajo redki, čeprav ustreza definiciji občanske znanosti, ker jo urejajo nestrokovnjaki, ker angažira veliko število sodelavcev in ker motivacija prihaja z njihove strani in ne "od zgoraj". Enciklopedija etimološko pomeni 'nenehno izobraževanje'. Ideja univerzalne pameti se je od koncepta homo universalis 'vseznalec' razvila v dinamični koncept omrežja, ki ne izhaja več iz razpoke med producenti in uporabniki znanja, ampak stavi na globalno skupnost so-proizvajajočih uporabnikov. Eden od razlogov za odsotnost Wikimedijinih spletišč v zavesti tistih, ki se zavzemajo za občansko znanost, je mogoče to, se Wikipedija izrecno odpoveduje izvirnemu raziskovanju in se namesto tega omejuje na prezentacijo objavljenega znanja, kar ima po definiciji status strokovnega, ne pa znanstvenega delovanja. Verjetno je glavni razlog nepoznavanje Wikipedije med promotorji občanske znanosti. Wikipedija je uporabljena zgolj za evidentiranja občanskih projektov, ki se dogajajo na drugih platformah (npr. Lingscape 'Linguistic Landscape' v okviru Seznama občanskih projektov), namesto da bi bila dojeta kot prostor, kjer bi se taki projekti lahko dogajali.

Koga med Žirovci nagovarjava

Potencialni akterji oziroma pisci so poleg wikipedijskih aktivistov (urednikov, adminov, koordinatorjev) mladina (od šolarjev do študentov) in upokojeci (tretja univerza). Od populacije srednjih let pridejo v poštev aktivni člani društev in civilnodružbenih gibanj (čebelarji, lovci, taborniki, gasilci, borci, turistično društvo, pevci, glasbeniki, športniki, verska skupnost, Rapalsko društvo ...). Wikipedijsko bi se lahko kvalificiral občinski referent za kulturo, lahko pa bi občina za določen čas angažirala rutiniranega lokalnega wikipedista, da poskrbi za wikizacijo galerijskih, knjižničnih, muzejskih in arhivskih fondov. Podjetij in podjetnikov ne bi izrecno nagovarjali, ker je prevelika nevarnost, da wikije izkoristijo kot kanal za lastno promocijo; isti nevarnosti so izpostavljeni še estradniki in športniki. Gotovo obstajajo tudi društveno neorganizirani kulturni aktivisti (zbiratelji, rodoslovci, lokalni zgodovinarji), ki jih pokažejo domačini in bi jih lahko spodbudili k sodelovanju.

Žirovska naselja na Wikipediji

Vsak slovenski kraj ima na Wikipediji svoje geslo. Žirovska občina je iz 18 krajev: Brekovice, Breznica pri Žireh, Goropeke, Izgorje, Jarčja Dolina, Koprivnik, Ledinica, Mrzli Vrh, Opale, Osojnica, Podklanec, Račeva, Ravne pri Žireh, Selo, Sovra, Zabrežnik, Žiri, Žirovski Vrh. Na seznamu so kraji lepo modri, kar obeta, da bomo s klikom nanj odprli bogato vsebino, vendar so z izjemo Žirov in deloma Račeve žirovska krajevna gesla zgolj skelet iz osnovnih statističnih podatkov in morda še slike kraja in že dolgo čakajo na kakega wikipedista, da iz Krajevnega leksikona, Žirovskega občasnika in drugih virov po zgledu drugih stremljivejših krajev v domovini vanje vnese vsebino: našteje znamenite krajane, domača hišna imena, povzame zgodovino kraja, opiše cerkve, šole, spominska obeležja, registrirano kulturno dediščino, društva in tradicionalne krajevne dogodke. Najbolj naravno bi bilo, ko bi se dela lotili domači lokalni zgodovinarji in kulturni aktivisti. Da branje ne bo dolgočasno, bodo članke opremili z zgodovinskimi in aktualnimi slikami krajev, domačij, sakralnih objektov, ljudske stavbne dediščine, dogodkov, spomenikov in podobno.

Kot zgled lahko služi valižansko mestece Monmouth, čigar prebivalci so s pomočjo angleške wiki skupnosti vnesli praktično vse relevantne podatke o mestu in njegovih znamenitostih v Wikipedijo in sorodne projekte, nato pa opremili vse možne spomenike in celo knjige v lokalni knjižnici s kodami QR, ki pametne telefone obiskovalcev usmerijo na wiki strani z več podatki o teh objektih. Z inovativnim in celovitim pristopom so pritegnili pozornost na mednarodni ravni.

Žirovske osebnosti na Wikipediji

O seznamu osebnosti iz Občine Žiri sem Miran Hladnik poročal že v prispevku Motiviranje študentov za lokalne raziskave za ta zbornik. Ko bomo seznam dopolnili z imeni ljudi, ki so v Žireh bivali samo nekaj časa, se bo treba lotiti pisanja gesel o vseh tistih, ki so na seznamu rdeče barve, in dopolniti tiste, ki so sicer v modrem, vendar bralca pričakajo z opozorilom, da gre za škrbino. Če je le mogoče, bodo pisci poiskali objavljene portrete oseb. Pri tem je treba biti previden: v Zbirki, kamor nalagamo vse slikovno gradivo za Wikipedijo, smejo biti po slovenski avtorski zakonodaji le tiste fotografije, ki so bile objavljene do 1. 1. 1970. Ker so fotografije v starih publikacijah slabe kvalitete, je najbolj enostavno, če žive znamenite sokrajane fotografiramo in v Zbirko naložimo svoje posnetke sami. S tem smo jih dali v javno last. Uporabil jih bo lahko kdor koli brez vprašanja za kakršenkoli namen, edini pogoj je, da bo navedel ime fotografa. Fotograf je lahko prepričan, da je njegov posnetek v Zbirki trajno spravljen in da optimalno opravlja svoje kulturno poslanstvo. Ni treba, da wikipedist trka pomembnim rojakom na vrata, v objektiv jih bo ujel ob kakem javnem dogodku ali na kulturni prireditvi. Dela lokalnemu wikipedistu zlepa ne bo zmanjkalo: ko kdo od enciklopediziranih rojakov umre, brž vnese v geslo datum in kraj smrti, kraj pokopa, fotografira in objavi v Zbirki nagrobnik, sedanjik v člankih spremeni v preteklik in ažurira podatke.

Na Wikipediji obstaja kategorija Žiri, ki trenutno vsebuje zgolj dve gesli, Žiri in Župnija Žiri. To ne pomeni, da drugih žirovskih gesel na Wikipediji ni, le pri njihovi kategorizaciji se je pozabilo nanje. S kategorijo Žiri je torej treba opremiti še gesla o tovarni Alpina, krajevna gesla, gesla o osebnostih itd. Pri pregledovanju žirovskih gesel se bo pokazalo, katerih nujnih lokalnih gesel še ni. Na pogovorno stran žirovske kategorije priporočava postaviti njihov seznam.

Zbirka in Wikipodatki

Naslednji dve spletišči sta "univerzalni", torej združujeta vsebine v vseh jezikih, delovni jezik pa je angleščina. Zbirka (angleško Commons) je repozitorij multimedijskih vsebin, medtem ko Wikipodatki zbirajo metapodatke o vseh enciklopedičnih temah Wikimedijinega univerzuma in omogočajo njihovo ročno ter strojno obdelavo.

Cerkev sv. Ane v Ledinici, ena od redkih enot gradiva o žirovskem v Wikimedijini Zbirki
Foto: Doremo, CC-BY-SA 4.0

Zasnova Zbirke omogoča neposredno vključevanje gradiva v strani vseh Wikimedijinih projektov, hkrati pa gradivo pod prostimi licencami ponuja v uporabo vsakomur. Tako je denimo fotografija cerkve sv. Ane v Ledinici vključena v članke v štirih jezikih, panoramski posnetek Ledinice pa v desetih. Kljub temu, da gre za vasico z nekaj deset prebivalci in sta fotografiji dokaj povprečni, prejmeta vsaka približno po deset ogledov dnevno, saj sta edini fotografiji Ledinice v celotnem Wikimedijinem univerzumu. Posnel ju ni domačin, temveč eden od aktivnejših slovenskih wikimedijcev, ki fotografira po vsej Sloveniji. Posebej kakovostne fotografije lokalnih motivov se lahko potegujejo za status "izbrane", če jih mednarodno občestvo Zbirke izglasuje, dobijo pravico za enodnevno predstavitev na glavni strani, ki ima več kot sto tisoč ogledov na dan, kar je nezanemarljiva priložnost za promocijo. Dejstvo, da je bilo tako izbranih fotografij iz Slovenije doslej skoraj 70, dokazuje, da je cilj dosegljiv. Pred tremi leti se je slovenska wiki skupnost pridružila mednarodnemu fotografskemu natečaju Wiki Loves Monuments, ki se odvija jeseni vsako leto in spodbuja novince k dokumentiranju nepremičnih kulturnih spomenikov za zanamce, hkrati pa se najboljše fotografije uvrstijo v mednarodni del tega največjega fotografskega natečaja na svetu in se potegujejo za glavne nagrade. V dosedanjih treh izvedbah natečaja pri nas so prve nagrade lokalnega dela pobirali tujci. V Wikimedijini podatkovni zbirki (Wikipodatkih) je zabeleženih 11 objektov iz slovenskega Registra kulturne dediščine v Občini Žiri, manj kot polovica je opremljenih z dokumentarno fotografijo – vsakdo s fotografsko žilico lahko tu najde priložnost in spodbudo.

Zbirka sprejema tudi digitaliziran arhivski material, nekoliko bolj zapleten je le vidik avtorskih pravic – slovenski zakon o avtorski in sorodnih pravicah za razliko od zakonodaje večine razvitih zahodnih držav ne pozna t. i. polne svobode panorame, kar pomeni, da ni dovoljeno pod prosto licenco objavljati niti fotografij objektov, ki so še avtorsko zaščiteni. To močno ovira skupnost pri zbiranju prostega gradiva, saj smo se prisiljeni omejiti na objekte, katerih avtor (arhitekt, kipar, slikar) je umrl pred več kot 70 leti.

Kot spodbudo za kulturne ustanove lahko omeniva, da orodja iniciative GLAM (angleški akronim za sodelovanje z galerijami, knjižnicami, arhivi in muzeji) omogočajo podrobno spremljanje dosega in ogledov doniranega gradiva.

Neizrabljene možnosti

Neizrabljena za participativno dejavnost, in to ne samo za Žiri, ampak v vseslovenskem smislu, so sestrska spletišča Wikivoyage, Wikislovar, Wikivir in Wikiknjige. Na Wikivir postavljamo večinoma tiske in rokopise, ki so v javni lasti, torej dela, katerih avtorji so že 70 let pokojni. V poštev pridejo leposlovne knjige, ki se dogajajo na Žirovskem ali Žirovsko omenjajo (npr. mohorjanka Rotijin Blaže Pavla Perka (1903), in dela, ki so jih napisali Žirovci, umrli pred 1952. Na seznamu žirovskih pisateljev najdem same mlajše, torej bo treba stopiti do njih oz. do dedičev avtorskih pravic in jih nagovoriti, naj katero od svojih del sami naložijo na Wikivir in jih tako prepustijo javnosti. Če bo v narečju, tako kot trenutno eno samo besedilo v kategoriji Žiri, to je Idrčeni sa bli u nedile u Žerih iz Slovenskega naroda 1936, toliko bolje.

Wikislovar Slovenci premalo uporabljamo, verjetno zaradi premočne konkurence slovarskega spletišča Fran.si. Žirovskega narečnega slovarja na Franu vendarle ni in lahko bi ga začeli graditi tu. Za pogumen začetek sva v slovenskem Wikislovarju besedo grič opremila s kategorijo Žirovski izrazi, ki se bo samodejno krepila in se urejala po abecedi, ko bomo v Wikislovar dodajali nove in nove narečne izraze. Črpali bomo vsaj iz treh tiskanih virov.

Za spletišče Wikivoyage pride v poštev kulturnozgodovinska ekskurzija po mestu in po okolici in popis pohodniških, planinskih in kolesarskih poti ter ciljev, skupaj z gostilnami, turističnimi kmetijami, prenočišči in ogleda vrednimi naravoslovnimi in kulturnozgodovinskimi točkami. Samostojni strani zaslužita pot po Rupnikovi obrambni liniji ali pohod ob rapalski meji.

Za razliko od Wikipedije, ki ne prenese lastnega raziskovanja, je to mogoče na Wikiknjigah. Tu lahko lokalni zgodovinar in etnolog objavita svoje izsledke v izčrpnem obsegu, za zgled glej Wikiknjigo Dobrave, ki vsebuje kroniko vasi, opise domačij in osebnosti ter stotine fotografij. Za začetek lahko žirovski wikiknjiževnik npr. fotografira in popiše nagrobnike na Žirovskem.

Sklep

Zakaj se je potrebno seznaniti s spletišči Wikimedijine fundacije in postati njihov tvorec, ne zgolj bralec? Kaj so prednosti wikizacije žirovskih kulturnih dejstev? Kar postavimo na Wikipedijo, je neprimerno bolj vidno, kot če bi postavili kam drugam ali se zadovoljili zgolj s tiskom. Ker je bolj vidno, je tudi bolj vplivno in močneje prispeva k tako želeni prepoznavnosti. Ker je objavljeno pod licenco CC, je uporabno brez ovir in brez strahu, da nas bo kdo obtožil intelektualne kraje, če si bomo pomagali s temi informacijami. Paziti moramo samo, da pošteno povemo, od kod smo vzeli, pa če zgolj povzamemo ali če citiramo dobesedno in opremimo z narekovaji. Ko postanemo tvorci informacij, se tovrstni strahovi razblinijo sami od sebe, saj bomo citirali svoje delo in delo svojih sodelavcev. Postali bomo aktivni občani in aktivni, zavzeti, odgovorni in samozavestni državljani. Nobenih frustracij, če katere od tem ne bomo utegnili pripeljati do konca, jo bo že kdo drugi, ko naleti nanjo. Nobenih hudih zadreg, če smo se zatipkali, grešili slogovno in morda celo vsebinsko: jutri preberemo še enkrat in popravimo, kar bo našlo spočito oko. Lepega dne bomo ugotovili, da se je ob našem geslu znašlo še angleško, poljsko, bosansko, okcitansko ..., skoraj gotovo so si pisci pomagali z našim slovenskim člankom. Kar preverimo, kako so opravili nalogo, morda bo treba pisca kontaktirati na njegovi pogovorni strani in popraviti to in ono malenkost.

Wikipedija je pomemben indikator kulturne trdoživosti jezikov. Jezikom, ki so poskrbeli za evidentiranje svoje kulture v tem mediju, se obeta dolgo in kvalitetno življenje, občani, ki pri tem sodelujejo, kulturno osmišljajo svoje bivanje in živijo polno. Da ne bo preveč dvomov o tem, na koga meriva, ko predstavljava publikacijske možnosti žirovskih vsebin na wikijih. Saj nas končno ni toliko, da bi lahko veliko izbirali: v oči gledava vas, lokalne raziskovalce in kolege pri tem zborniku, in vas nagovarjava, da svojo žirovsko vednost odložite tudi na Wikimedijinih spletiščih. Srečno.