Uporabnik:Petra Jordan/komoda

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje
Pozdravljen, tukaj zbiramo, premišljamo, tehtamo, rešujemo in razbijamo jezikovna vprašanja.
Komoda bi bila rada lektorjeva beležka, priročnik za urednike, forum za vse govorce, družabno 
omrežje brez fotografij, knjiga pohval in pritožb bralcev ter pranger, kadar vsa sredstva 
odpovejo.

Klikni, prijatelj jezika, na zavihek Uredi ali Pogovor in sodeluj.
Pomoč: osnovni napotki za wikipisanje


Naj me koklja lektorju ni jasno[uredi]

Moj namen ni pojesti sendvič[uredi]

... ali rodilnik ob zanikanju z nedoločniškimi polstavki. Njihov namen je dodati zvoku odtenke, ne podrediti celotno zvočno podobo. DaD Ok Glej razlago.

Sparingpartner[uredi]

... piše v SP, ki pač ne prenaša preveč dobro im. sam. besednih zvez. Pa bi tole kar zanemarila, saj se sparing partner najde že v SSKJ in me v tem primeru muči slovenjenje. Izvirno angl. gre namreč za sparring partner, in čeprav se dvojni soglasniki brez težav slovenijo v enojne v večini primerov mobinga itd. in naj se pri tem ne bi ozirali na pomen (oz. na nič) v jeziku, iz katerega sprejemamo, vseeno: sparing partner spremeni pomen iz 'partnerja pri urjenju' v 'partnerja, ki ti prizanaša' (to spare; in če se malo nižjem norčujem iz nereflektirane citatnosti spornoseksualca ...). Ali morda celo že poznamo ustrezen slovenski prevod in ali se je raba razširila iz borilnih športov na vsakršno vadbo? Primer je namreč iz teka in gre morda preprosto za trening partnerja, pardon partnerja pri treningu.

  • Meni se prehitro domačenje v pisavi upira, ampak v takem primeru pa, izvorni pomen gor ali dol, me sparing namesto sparring ne moti. Jezika sta različno, veljajo pravila za slovenjenje in spare morda nikoli ne bo vstopil v slovenščino - če pa bo, bo sobesedilo najbrž dovolj določno. Roksi1 (pogovor) 14:09, 4. december 2014 (CET)

Nekaj mojih najljubših velikih/malih začetnic[uredi]

Pomagajte z razlago!

  • Kraški rob. Eno tistih uveljavljenih novodobnih imen za "pokrajino, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Istre".[1] V Gigafidi je videti več zadetkov z veliko, nemalo pa z malo začetnico.
  • Velika začetnica se mi zdi bolj smiselna. Roksi1 (pogovor) 14:10, 4. december 2014 (CET)
  • Zakaj v medijih brez izjeme pišejo "Zagorelo je na Črnem Kalu", če to ni naselbinska raba?
  • Če je to rabljen metonimično, je OK, kaj ni? Roksi1 (pogovor) 14:10, 4. december 2014 (CET)
  • Češka koča na Spodnjih ravneh. Po moje so ravni z malo zaradi nenaselbinskosti in ledinskosti/občnosti, raba je pa skoraj absolutno za veliko.

Vejice, za katerimi grem vsakokrat znova brskat[uredi]

Pa ne najdem vedno odgovora, zato kličem na pomoč.

  • In potem se je, glej ga, zlomka, to tudi zgodilo.
  • Še isti dan, ali bolje rečeno, še isto noč je odpotoval.
V takih primerih (bolje rečeno/bolje povedano/drugače rečeno itd.) se tudi jaz vedno sprašujem, kaj zdaj z vejicami (če sploh kaj). Ampak a je brez vejic res edina rešitev? Meni brez njih namreč nikakor ne gre. Nekako me potem vedno povleče v to, da bi bolje rečeno dala med vejici, ampak vsaj v zgornjem primeru mi to vseeno ni čisto okej. --Tamara Lilek (pogovor) 11:57, 6. julij 2014 (CEST)
  • Oprema je brezhibna, tudi originalni dinamo deluje, tako, kot je treba.

Koruza v zrnu ali v zrnju[uredi]

in zakaj? Zdi se, kot da je šla raba po svoje, v smeri količine, ki jo uporabljamo: koruza v zrnju in poper v zrnu. Prim. forum Lektorskega društva Slovenije.


Svinja v mehu oboje je možno. saj kar gre[uredi]

Podomačena imena[uredi]

Glasujte: za ali proti?

  • Petrarka, Luter, Kalvin, Valvazor ...
Kolumba menda vsi jeziki ponašimo, a seveda s Krištofom vred. Seveda smo veseli Sofokleja in deloma tudi tega, da bo princ George, ko bo nekega dne nasledil Elizabeto, Jurij, težko pa je razumeti Francesca Petrarko. Vse podomačitve so iz SP, ki ga splošni leksikoni, šolskih učbeniki in WP v vseh primerih ignorirajo, GF pa tudi kaže izrazito večinsko rabo citatnega zapisa (odokativno, ker je pri Luthru in Calvinu kontaminirana z drugimi istoimenskimi pomembneži, lokostrelska društva in nagrade se pa tudi poimenujejo po izvirno zapisanem Valvasorju), a po drugi strani je razviden lep delež, predvidevam, da lektorskih posegov, v medijih. Torej, kdo to dela?

Dva milijona ljudi sta šla na potovanje/je šlo na potovanje[uredi]

V časopisih pogosto zasledimo obliko tipa "dva milijona ljudi sta šla na potovanje". Je takšna raba pravilna? Samostalniki, ki izražajo količino, kot so tretjina, polovica, večina, množica, ducat, del ..., so v takšnem sestavljenem osebku res v vlogi jedra (tretjina = jedro, ljudi = desni prilastek), torej je v tem primeru pravilno "dve tretjini ljudi sta šli na potovanje". Kako pa je z milijonom? Ali ni kot števnik v sestavljenem osebku v vlogi levega prilastka, po obsamostalniškem prilastku pa se vprašujemo s pridevniškimi vprašalnicami kakšen, kateri, čigav, koliko + odnosnica? Če je torej vprašalna oblika "koliko ljudi je šlo na potovanje", bi morala biti tudi trdilna oblika "na potovanje je šlo dva milijona ljudi" in ne "na potovanje sta šla dva milijona ljudi", kot je v primeru s tretjinami. Ali pa je morda milijon vendarle tudi količinski samostalnik (v vlogi jedra) in je zato raba v zgoraj navedenem primeru upravičena? --Tamara gorup (pogovor) 20:01, 17. junij 2014 (CEST)

Živost koles[uredi]

Razširila se je nekam prosta interpretacija pravil, ki da naj bi priporočala sklanjanje po Ž+. Toda čeravno je v SP §789 res tako navedeno, vsi zgledi pravijo zgolj "tudi živ.", SS pa, da podspol živost poznajo še z bitji enakoglasna poimenovanja vin, vozil, društev, planetov. Temu sledi tudi Besana. Malo se zaplete pri vrstnih poimenovanjih, ampak saj znamo vsi po posluhu: vozim citroena vs. ogledujem si njen kabriolet (toda, ali vozim karavan/-a?). Kaj pa pri spodnjih kolesih, ki so bolj ali manj "z bitji enakoglasna"?

  • Letos vozim samo Feltovega tventinajnerja, za enduro pa imam doma pripravljenega tudi 26-palčnega Felta.
  • Imam 29-palčnega trdaka in enega 29-palčnega polnovzmetenega za kros.
  • Preizkusil sem novega Alloyja, Fenixa, Roga, Jekylla, Triggerja, Norca, F-Si-ja, Triple E-ja ... (?)[2]

Zabeležiti[uredi]

Zakaj se ga tako radi otepamo? Upravičeno ali ne? --Tamara gorup (pogovor) 00:09, 17. junij 2014 (CEST)

Jaz se ne morem pripraviti do tega popravka: Zabeležili Ugotovili so 12-odstotno rast. Zna kdo predlagati ustreznejšo zamenjavo? Sicer upam, da so v prenovljenem SSKJ opustili tisto puščico. (Še nihče se ni pritožil, če sem pustila zabeležiti:). In obeležiti, tam je še manj manevrskega prostora! Označili so obletnico? --Petra Jordan (pogovor) 00:26, 17. junij 2014 (CEST)
Mogoče "imeli". Ampak meni se vse "ustreznejše" zamenjave zdijo pomensko opustošene. Primer označiti/zaznamovati obletnico se mi zdi pa sploh absurden. --Tamara gorup (pogovor) 00:43, 17. junij 2014 (CEST)
Jaz imam večje težave z iskanjem "pravilnejših" ustreznic za zabeležiti in priznam, da ga pogosto preprosto ignoriram. In se pridružujem upanju, da je tista puščica opuščena. Pri obeležiti pa pri predlogu označiti kar debelo pogledam, ker se mi zdi totalno zgrešen, medtem ko se mi zaznamovati pogosto zdi čisto sprejemljivo. V nekaterih primerih gre tudi s praznovati - društvo lahko tudi praznuje petdesetletnico delovanja, res pa je, da težko praznujemo obletnico začetka druge svetovne vojne. --Tamara Lilek (pogovor) 21:24, 30. junij 2014 (CEST)

Višji/večji[uredi]

Se strinjate?

VEČJI VIŠJI
BDP, dobiček, dolg, donos, prihodki brezposelnost
delež, izvoz, cene, inflacija
marža, popust davčna osnova, davki, dajatve
prodaja, promet kakovost, obrestna mera
rast, rezerva plače, pokojnine, dividenda
povpraševanje, primanjkljaj vrednost, stopnja

Ob tem zna biti uporabno še tole razmišljanje ob nizu primerov iz medicinskega jezika, kot odgovor na hudovanje prvotnega avtorja nad vse preveč razširjeno rabo prid. visok. To neprimernost naj bi razložil SP 62: "Ugnezdile so se nekaj po stopnji na merski lestvici, nekaj po tujem vplivu nekatere zveze z visok namesto domačega velik, hud, močan: ~ voda velika, ~ sneg debel, ~ kazen, čast, temperatura velika, ~ krvni pritisk velik, močan, hud, ~ starost, umrljivost velika ..." itd. Po moje danes izrazito star., a vseeno zanimivo!

Zagreta debata[uredi]

Je debata lahko zagreta ali se pridevnik povezuje s kategorijo človeško plus? Je sinonimno razumevanje prid. razgreta in zagreta upravičeno ali ne?

Kaj pa vneta/razvneta? Tudi sinonim? V ekspresivnem/prenesenem pomenu je raba ustrezna, tako da jaz bi recimo v publicistiki izraz/e pustila, v strokovnem besedilu (in drugih slogovno manj razgibanih besedilih) bi menjala (navdušena, živahna, prizadevna ...) Pomenska razlika? Mene izraz "razgreta" vedno nekako asociira na nekaj znotraj političnega teritorija (ala televizijska soočenja predsedniških kandidatov), kar po navadi ne gre v konstruktivno smer, "zagreta" pa bi uporabila bolj v smislu pogovora, ki si izrazito prizadeva za to, da bi se končal z nekimi logičnimi zaključki in ugotovitvami ... Znanstveni simpozij, recimo. No ja, kadar ni ravno kolerične sorte :) --Tamara gorup (pogovor) 23:17, 16. junij 2014 (CEST)


V zadnjem predalu nekoč. če bo potrebno[uredi]

  • Prišla je pobuda, naj slavisti nekoč nekje sprejmemo v svoj slovar simpatično novo besedo vsestranež. V športnem žargonu bi hotela opisovati copat ali kolo, katerega odlika je ob naraščajoči specializaciji tovrstnih rekvizitov prav to, da je vsestransko uporaben, tako na asfaltu kot na gozdnih poteh denimo. Nekoliko izhaja iz angl. all-rounderja, lektorica pa se je v zadregi, ker je v googlu en sam zadetek[3] (za Č+), spraševala, saj res, zakaj pa nimamo takega samostalnika? In še: vsestranež/vsestranec (po zgledu obstranca)?
  • Ali se z globalizacijo spreminja slovenjenje iz nelatiničnih pisav? Mednarodno operno divo z avstrijskim državljanstvom ob 213 Annah v Sloveniji še kar zapisujemo Ana Netrebko. Prim. frekventnost Ane Netrebko in Anne Netrebko na Gigafidi.


Davek na dodano vrednost za zbiratelje[uredi]

Frazemi: prenovitve in napake[uredi]

Nesmisli in drugi -izmi[uredi]

Hodil po zemlji sem naši[uredi]

Njihova utemeljitev "vrženja" puške v sladkorni trs je bila taka: "O sloganu Slovenci že komentirajo na različnih portalih in se namesto v vsebino obregajo v pravopis. /.../ Pravico do originalnosti dajejo navednice, s katerimi opremljamo citate. Geslo naj bi se dotaknilo čim širših množic in tu nima »vrzi« kaj iskati. Pojdite na plažo in poslušajte, kako sočno se sliši«: Daj, vrži mi brisačo!« /.../ Glede na to, da je organizator kampanje pogodbeno zavezan oglase pred objavo posredovati v predogled partnerjem in to smo tudi storili, lahko komurkoli kadarkoli dokažemo, da je bil »vrži« stvar naše presoje in odločitve, saj so kar iz dveh farmacevtskih družb, ki podpirata kampanjo predlagali lektorsko varianto »vrzi«. Pred objavo smo se posvetovali, pa ne z lektorji, temveč z mojstri besede, kar ni nujno eno in isto in brez omahovanja je bilo rečeno:« vrži!«. Tako se je po slabih dvesto letih ob začetku največje slovenske kampanje proti diabetesu ponovila črkarska pravda, v kateri je za časa slovenske romantike na našo srečo zmagala prijateljska naveza Čop - Prešern (Al' prav se piše »kaša« ali« kasha«?)." [4] Mene osebno ta razlaga niti pod razno ne prepriča, me pa zanima, kakšen je njihov "izgovor" letos.--Tamara Lilek (pogovor) 15:35, 28. julij 2014 (CEST)
  • ... in zataval na Šmarko, kjer sem srečal nosečko. In se mi je malo odpeljalo.
  • Nedoumljiv trend, ki me zabava v zadnjem času, je pa vstavljanje op. p. v lasten tekst. Et tu, Tamara g.? :)
  • "Sklicevanje na SP v večini primerov pride prav, v nekaterih primerih je pa SP globoko zašel, predvsem kar zadeva izgovor npr. glavnih števnikov od 12 do 19 ..."[5] Ha? Ali pa če osrednjeslovenščina enkrat ne bi bila merilo vsega?
  • Ali bo angleščina res požrla slovenščino? Kaj pravijo veliki jeziki.
  • Kaj pa tale prevod mashupa portmanteauja (?) iz športa, pornografije in (metro)seksualca: spornoseksualec?[6]
Bi bilo zanimivo vedeti, od kod so potegnili to poimenovanje (in kdo). Meni se zdi totalno neposrečeno in čudno. --Tamara Lilek (pogovor) 18:11, 1. julij 2014 (CEST)
Neposredno iz angl., kjer sicer funkcionira (pustimo, koliko je posrečeno; gl. povezavo na WP), in z nedosledno polcitatnostjo, tega itak niso opazili. Da je tale "word blend" po naključju enak neki slovenski besedi s samostojnim pomenom, očitno nikogar ne gane. Kako bi pa bralci pogledali, če bi tam pisalo špornoseksualec :) --Petra Jordan (pogovor) 15:47, 2. julij 2014 (CEST)
Ampak če se že hočemo kot pijanec plota držati tega butastega dobesednega prevajanja, potem bi pač moral biti špornoseksualec, pa naj bralci gledajo tako debelo, kot želijo. :) Saj ne vem, mogoče se samo meni dozdeva, ampak pri špornoseksualncu bi mogoče celo pomislila na kombinacijo športa in porna, pri spornoseksualcu pa nikoli. Ravno zato, ker me sporen nikoli ne bo asociiral na šport in porn. No, pa saj, to je verjetno spet naše "slovenistično pikolovstvo", ko se moramo vtaknit v vsako zadevo. --Tamara Lilek (pogovor) 13:29, 9. julij 2014 (CEST)
  • Pred časom me je razjezilo Delovo prostodušno raziskovalno novinarstvo okrog črva v olju, nakar tega, seveda v loju, najdem v SSKJ in Kebru. Zanimivo je, da frazema ni najti v korpusih, niti v leposlovju, pač pa v tem pomenu (bubreg v loju ali sln. vrabec v prosu) Podlimbarski pozna "črva v siru".[7]



  1. ^ Kraški rob. Wikipedija (ki ga zapisuje z malo oz. le enkrat kot ime).
  2. ^ N. b.: ponekod vztrajam(o) pri pisanju imen koles z veliko začetnico :)
  3. ^ Po novem dva, ker smo si ga drznili uvesti v Tekacu.
  4. ^ diabetes.si
  5. ^ Je tu vejica? Al' prav se piše ...? Med.over.net. 1. 1. 2009.
  6. ^ Metroseksualec je mrtev. Naj živi spornoseksualec! Dnevnik 10. 6. 2014.
  7. ^ Nova beseda.