Uporabnik:PESimic1999

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Domača naloga 1[uredi]

Domača naloga 2[uredi]

MOJ STIK S SLAVISTIČNO REVIJO

Zelo rad bi kaj napisal o Slavistični reviji, vendar se mi vse bolj dozdeva, da je nisem dobil. In ker mi teče voda v grlo, saj je ura že skoraj 22.00 ter imam na voljo za dokončanje domače naloge samo še ta večer, sem se odločil, da vseeno nekaj napišem. To bo kratek komentar na črtico "Iz predmestja", ki je ena izmed črtic v Cankarjevi Knjigi za lahkomiselne ljudi.

Za začetek nekaj o vsebini ...

Črtica nas postavi v predmestje nekega industrijskega mesta, kjer se je rodila štirinajstletna protagonistka Anka, hčerka propadlega zlatarja, ki se je zaradi svoje zlovoljnosti obesil. Njena mati zaradi tega cele dni dela, ona pa mora od jutra do večera skrbeti za svojega bratca ter sestrici in opravljati hišna opravila. Nekega dne pa se mati domisli, da bo dala Anko česa naučiti. Tako jo pošlje h gospe Riegel, da bi se naučila šivati kravate. Prvi teden je zaslužila dve kroni, a ji ju je mati vzela in tako se je njena nesreča nadaljevala. Čez nekaj časa pa se je zgodilo, da je gospa Riegel Anko poslala po denar k blagajničarju. Ko ga je Anka prevzela in z njim stopila na ulico, je kar naenkrat zagledala ogromno trgovin in restavracij, ki so bile prej njenim očem skrite. Velika količina denarja in nenadna želja po užitju razkošja, za katerega je vedela, da ga najbrž nikoli ne bo deležna, sta jo premamili, da je začela porabljati denar, ki ni pripadal njej, za različne, nikoli prej užite, užitke. Šla je na tortico, v zlatarno po zlato brošo, po cvetlice ter nato z avtobusom v park. Ko se je Anka zvečer vrnila domov, je že od daleč videla, da se pri njih nekaj dogaja, iskali so jo namreč. Nezavedajoč se, kaj je storila, je bila odpeljana pred gospo Riegel. Ta jo je zgrožena spraševala, kaj je naredila z njenim denarjem. Anko so obsojali tudi revni ljudje iz soseske. Nato so jo aretirali. V ječi je bila tri mesece in ves čas se je spraševala, kaj je komu storila žalega. Po odsluženi kazni se je vrnila v predmestje, kjer se je skrila in umrla.

Zanimivo vprašanje se mi zdi, kaj natančno je Cankar mislil sporočiti s to črtico. Glavni dogodek v njej se mi zdi tako absurden, da enostavno ne morem biti prepričan, kaj bi lahko bilo sporočilo. Zdi se mi, da še tako lahkomiselni in slaboumni ljudje, ne bi mogli storiti take stvari. Če pa bi jo, pa bi najbrž dognali, zakaj so jih zaprli. No, mogoče lahko situacijo vseeno vsaj nekoliko razumemo. Konec koncev izvemo na koncu, da ni ravno pametna, zato sklepam, da je problem tičal že v tem, da ji ni bilo jasno, da jo gospa Riegel pošilja po denar, ki ni zanjo, temveč last podjetja gospe Riegel. Čeprav se mi svita, da zna Cankarjevo sporočilo tičati v samem zaključku te črtice, kjer so ljudje iz Ankine soseske (bistven podatek se mi zdi, da so bili ravno tako revni kot Anka), potegnili za gospo Riegel. Mislim, da nam je hotel s tem povedati, da revni ljudje, kljub temu da so revni zaradi izkoriščanja ter kopičenja bogastva nekaterih, slepo podpirajo bogataše, namesto da bi stopili skupaj, pomislili s svojo glavo in spregledali, da so v dobršni meri za njihov položaj krivi prav ti bogatejši ljudje. To je finančni vidik, lahko pa pogledamo tudi iz političnega zornega kota, kjer bogatejše ljudi predstavljajo politiki, reveži pa ljudi, ki te politike vztrajno volijo in verjamejo vanje, čeprav bi jim samo malo razmišljanja prineslo kakšno razodetje v obliki nezaupanja in spoznanja resnice o njihovem "ljubljencu".


Sedaj pa resnično MOJ STIK S SLAVISTIČNO REVIJO

Včeraj sem napisal, da nisem dobil takoimenovane Slavistične revije, vendar sem danes ugotovil, da je bilo to prepričanje iz trte izvito. Zato bom to nalogo opravil sedaj.

Slavistična revija po zunanjosti ne izgleda zelo privlačna, saj ima precej puste platnice, približno take, kot jih imajo kakšne znatno starejše strokovne knjige. Ko pa sem jo odprl, sem ugotovil, da knjig oziroma revij dejansko ne smeš soditi po platnicah. Priznam, da sem jo zgolj prelistal in ne prebral. Sem se pa ustavil, ko sem zagledal članek gospoda Blaža Podlesnika z naslovom "Vojna in mir kot vodka in pir". Le koga takšen naslov ne bi pritegnil, saj je hkrati hudomušen in provokativen. V njem nam gospod Podlesnik predstavi ruskega pisca Zakharja Prilepina ter njegovo zgodbo "Vojna", kjer pisatelj poudari vlogo alkohola pri izkazovanju "prave moškosti". Upam, da ne boste mislili, da me je ta članek pritegnil zaradi nagnjenosti k alkoholizmu. Zdel se mi je zanimiv, ker je pisatelj pisal o alkoholizmu, kot o nečem normalnem, mogoče bolje rečeno nespornem in celo potrebnem. Dobro pa vemo, da sodobna družba alkoholizem tretira povsem drugače. Tudi nekaj drugih člankov zgleda kar zanimivih. Opazil sem tudi, da jih je nekaj v cirilici. Slednje sem spustil, saj cirilice ne znam. To je pa vse, kar znam po polurnem preletu revije povedati o njej. Ko bom imel kaj odvečnega časa, ji bom zagotovo namenil nekoliko več pozornosti.


MNENJE O UČBENIKU "NOVA PISARIJA" (DO 32. STRANI)

Po prebranih 32 straneh moram dejati, da se mi zdi učbenik nadvse zanimiv. Našel sem se v kar nekaj situacijah, ki so opisane v učbeniku. Predvsem o tisti, ki govori o tem, da je težnja po knjigah v fizični obliki ter obrekovanje in blatenje e-virov stvar fetišizma. Mogoče bi dodal, da najbrž tudi nekoliko materializma, a si upam vseeno priznati, da čutim tudi sam nagnjenost k knjigam v fizični obliki. Prav tako ne simpatiziram ravno knjig v elektronskih in drugih oblikah (avdio knjige). Že kar nekaj časa so knjige moja strast ter si večkrat kakšno tudi kupim in zdi se mi, da bom pri tradicionalni obliki knjig tudi ostal, pa naj gre za fetišizem, materializem ali karkoli drugega. Od nekdaj imam veselje brskati po knjigah, pa čeprav se da na internetu stvari dosti hitreje najti.

Zagotovo pa je digitalizacija in dopolnjevanje wikipedije in ostalih strani zelo pomembna stvar. Sploh ker večina ljudi ne čuti take nakonjenosti do knjig in se raje poslužujejo bolj praktičnih načinov brskanja za informacijami. Se pa ne strinjam s tem, da so podatki na internetu (npr. na wikipediji) enako verodostojni in preverjeni kot podatki iz knjig. Za primer bom navedel zanimiv pripetljaj, ki so ga zakuhali bratranec in njegovi sošolci v osnovni šoli. Torej ...

V šoli so se učili o prazniku Gregorjevo. In mladim brihtnežem je prišlo na misel, da bodo na wikipediji dodali dodatno ime tem prazniku na podlagi nadimka njihovega sošolca. Tako so dodali, da se Gregorjevem reče tudi Grickovanje. Očitno ni nihče od preverjalcev wikipedije preverjal te besede, oziroma ni podvomil o njeni verodostojnosti. Kmalu za tem, pa so začeli nastajati novi članki na različnih spletnih straneh o Grickovanju. In zaradi takih situacij sem mnenja, da so knjige bolj verodostojne, kot internet. Drugače pa povsem podpiram delovanje raznih strani, kot je wikipedija, saj je tudi meni že mnogokrat prišla še kako prav.

Domača naloga 3[uredi]

MNENJE O UČBENIKU "NOVA PISARIJA" (DO 64. STRANI)

Mogoče sem z mnenjem iz prejšnje domače naloge nekoliko prehiteval, namreč dobil sem kar nekaj odgovorov in odličnih mišljenj o le tem v naslednjih 32 straneh. Ubistvu moram priznati, da mi je učbenik kar nekoliko spremenil pogled na wikipedijo. Strinjam se s profesorjem Hladnikom, avtorjem tega nadvse zanimivega učbenika, da moraš biti skeptičen ne le glede verodostojnosti člankov na wikipediji ter drugih spletnih straneh, temveč tudi do člankov objavljenih v vsej drugi literaturi. Prav tako si z njim delim mnenje, da če je knjiga nekomu zelo težka za brati, ni tega kriv sam, temveč v dobršni meri avtor besedila, saj bi moral tudi on nekoliko poskrbeti za berljivost. Knjige naj bi bile, konec koncev, namenjene oziroma napisane zato, da se jih bere in ne zaradi avtorjevega samozadovoljstva in samopromocije. Tukaj si bom dovolil nekoliko pokritizirati gospoda Rajka Bratoža ter njegovi knjigi Rimska ter Grška zgodovina, ki ju moramo pri študiju zgodovine predelati.

Prvo, kar me zmoti pri njegovima knjigama, je droben tisk. Napisana je v zelo majhni pisavi, kar je zelo mučno za brati. Po parih straneh me začnejo boleti oči, saj jih precej naprezam, da kaj preberem. Zaradi tako majhne pisave je zelo težko tudi "skakati" iz konca ene vrstice v začetek druge. Koncentracija je takisto problem, saj mi je zmanjka kmalu, zaradi težkih povedi. Knjiga zagotovo ni slaba, bi pa spremenil v prvi vrsti velikost pisave. Pa naj ima knjiga 200 strani več. Z večjimi črkami in manj strnjeno bi jo zagotovo veliko hitreje, z večjim užitkom in lažje prebral.


Popotovanje iz Litije do Čateža:

Argh... Preveč me bolijo noge, da bi karkoli sedaj napisal. Sposoben sem le še pogledati do konca film Gospodar Prstanov in zaspati. Če mi bo sreča mila, se bom jutri spomnil dokončati ta komentar.

Sreča mi očitno ni bila mila.

Domača naloga 4[uredi]

LITERATURA V MOJEM VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

V vsakdanjem življenju se srečujem z več vrstami literature. Vsak dan večkrat pobrskam po medijih za novimi novicami. Prebrskam vse; od športnih novic do politike ter vsega kar spada vmes. Kar se tiče knjig, sem včasih daleč največ prebral leposlovja, predvsem znanstvenofantastične romane (knjige iz zbirke Pesmi ledu in ognja ter trilogije Gospodar prstanov so mi še zmeraj najljubše), vendar danes ni več tako, saj moram za študij prebrati ogromno drugih knjig. Vsekakor bi si želel, da bi imel dan vsaj 2 uri več, da bi lahko vsak dan prebral kakšno knjigo iz lastnega izbora. Ravno včeraj sem v antikvariatu kupil Iliado in Odisejo (napisano izpod peresa soimenjaka glavnega junaka serije Simpsonovi), vendar se mi dozdeva, da njun čas še nekaj časa ne bo napočil. Žal.

Domača naloga 5[uredi]

POROČILO O FORUMU SLOVLIT

Prvo kar mi je padlo v oči, ko sem odprl spletno stran Slovlita, je bilo to, na kako enostaven način je narejena. Brez slik in olepšav. Sicer pa... Zakaj bi morale biti na takšnem forumu? Kakorkoli... Med članki sem prvo opazil članek z naslovom "Ker mi nismo le številke", v katerem je prof. Miran Hladnik govoril o evropski uredbi, poznani pod kratico GDPR, ki govori o varstvu osebnih podatkov. Spodaj bom priložil link do članka, če bo slučajno kakšen junak bral, kaj sem zapisal. Z napisanim se zelo strinjam in ne razumem, zakaj bi se nekdo počutil slabo, če bi njegovo ime "viselo" na enem seznamu (razumel bi, če bi bil to seznam. ki sramoti posameznike in jih blati).

Članek: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006519.html

Komentarji na Cankarjeve črtice[uredi]

Knjiga za lahkomiselne ljudi:

Kompenzacijsko tipkanje[uredi]

Revija Slovan, letnik 1903, številka 8 in 9. URL: https://sl.wikisource.org/wiki/Slovan_(1902)#1903

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VSFKSWZ

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUNO6YOU

Poezije[uredi]