Zdravilo

ZDRAVILO

Živela je kraljica,
ki bila je lepša kot vsaka druga lepotica.
A imela je veliko hibo.
Ne, to ni bilo to, da ni pri ribarjenju nikoli uspela ujeti ribo.

Ravno obratno. Znala je zelo dobro ribarit,
A kaj, ko je znala še toliko bolje sitnarit.
Zaradi tega so se je princi braníli
in raje veliko grše žene v svojih gradovih hraníli.

A bil je tu nekdó,
ki ljubil jo je presneto močnó.
Žal pa ona zanj ni marala,
Saj mu je obraz v mladosti medvedka razparala.

Tako je revež živel samo zanjo,
A ona, bi se raje kot z njim, poročila z lazanjo.
Čas je tekel kot navit
in zgledalo je, da bo morala to navsezadnje tudi storit.

Vendar kmalu se je nekaj zgodilo,
kar je obema življenje spremenilo …

Prirejena je bila velika maškarada in gostija,
saj rojstni dan je imel sosedni kralj Matija.
To bila je res lepa priložnost,
da bi si ustvarila zakonsko prihodnost.

Vendar nihče ji ni želel niti blizu,
četudi bila je lepša, kot najlepša dama v Parizu.
Spoznala je, da si je nihče ne želi,
zato je stekla domov v joku, kot da ji to hudič veli.

Ko brezglavo vsa objokana domov je hitela,
v nekoga se ponesreči je zaletela.
Bil je to možak visoke rasti
in ni bilo videt, da bi imel pod kožo veliko masti.

Mož ji je ponudil roko in jo pobral
ter s tem na njeno srce zaigral.
Plesala sta dolgo v noč in se super ujela,
tako si je svoje srce zanj ogrela.

Ko sta nehala plesáti,
sta se začela pomenkovati.
Tako močno sta se zaljubíla,
da mu je vse svoje skrivnosti izlila.

Tako je mož zvedel za njeno skrivnost,
zakaj jo je tako močno premagovala sitnóst.
Imela je hudo stalno migreno
in zaradi tega je bila tečna, da jo je bilo težko poslušati kot sireno.

Povedal ji je, da sigurno za to obstaja zdravilo,
da ji ne bo njeno lepoto kazilo
ter bo to našel četudi bo moral preiskati cel svet
in na njem povohati vsak cvet.

Za tem je rekla: »Preden se posloviva …
Pokaži mi prosim, kakšno lepoto ta maska skriva.«
Z veliko težavo si je maškaradno masko snel
in ji svoj nečeden obraz razodel.

V pričakovanju njegove lepote je bila vsa začarana,
a ko si je masko snel, je bila, še bolj kot si lahko mislimo, razočarana.
Vseeno mu je kot nagrado za zdravilo obljubila poroko
in mu za srečo poljubila roko.

Takoj naslednje jutro se je odpravil na sever,
kar se je po večmesečnem iskanju pokazalo, kot povsem zgrešen manever.
Zato odločil se je na jugu iskati,
kjer se je po dolgem iskanju začel neuspeha bati.

Ves obupan se je šel v krčmo pogret na peč,
kjer je slišal za nadvse zanimivo reč.
Govorili so o knjigi, ki vé zdravilo za vse bolezni,
razen tistih, ki se pritičejo ljubezni.

Vprašal jih je kam mora to knjigo it iskat
in povedali so mu, da v glavno mesto Omana, ki se imenuje Muškat.
Za informacijo se z rundo ali dvema zahvali
ter se takoj za tem v Oman odpravi.

Ko pride tja, začne takoj poizvedovati
ter mimoidoče ljudi po knjigi spraševati.
Kmalu mu stara gospa pokaže bližnjico,
ki ga bo pripeljala v zdravilsko knjižnico.

Tam prosi, če mu Zlato knjigo zdravil pokažejo
in knjižničar ga odpelje tja, kjer jo stražarji noč in dan stražijo.
Odpre knjigo in tam, kjer pričakuje kazalo,
vidi vse, kar je v njej pisalo.

Knjiga ni imela nič več strani kot eno
in na njej je pisalo z zlatimi črkami odebeljeno:




»Če si slabe volje,
ali boli te kaj,
ne pozabi –
spij kak čaj!«



Tako je naš junak našel presenetljivo zdravilo, ki pozdravi vse –
tako ljudi, netopirčke, medvede, kot tudi pse.
Z navdušenjem je odhitel nazaj k svoji mični –
res prekrasni kraljični.

Skuhal ji je čaj iz maline
in ji v skodelico nalil tople tekočine.
Ko je lepotica to univerzalno zdravilo popila,
se je migrene v trenutku znebila.

Prijela je junaka za roko in ga odpeljala pred oltar,
kjer je duhovnik že čakal z blagoslovom na zaročeni par.

Kljub temu, da zgodba ni napisana s perfekcijo,
vam lahko podam vsaj pomembno lekcijo:

Če si slabe volje,
ali boli te kaj,
ne pozabi –
spij kak čaj!

AVTOR: Peter Einar Simić, December 2016