Uporabnik:JuričJ

Tukaj zbrane besede predstavljajo moje Popotovanje od Uvoda do Zaključka študija slovenske književnosti!

Vandranje po krasni Novi pisariji

Dotični razdelek bo obsegal moje bolj ali manj povezane zapiske ob prebiranju izpitnega čtiva, knjige prof. Mirana Hladnika z naslovom Nova pisarija.

Prvo branje

V prvem poglavju avtor predstavi različne zgodovinske aspekte pismenosti oz. kako se je pojem pismenosti spreminjal skozi zgodovino: od tega, da je pomenilo lepo pisati na roko, sposobnost sprejemanja in razumevanja, tvorjenja in posredovanja pisnih informacij, do skopega »znati brati in pisati« in današnjega pojma pismenosti, ki se razširja tudi na področje digitalnosti. Med drugim govori tudi o pomenu tiskane in digitalizirane knjige ter predstavi prednosti in pomankljivosti obeh, npr. da obe slabo vplivata na oči, da je e-knjiga bolj ekološka kot tiskana (je t.i. eco-knjiga) idr.

Wikipedija, spletna enciklopedija, zaobjema mnoge t.i. wikije, tj. vzročna oblika sodobne pismenosti. Smisel wikijev je ne le, da uporabniku omogoča dostop do informacij, temveč da mu tudi da možnost, da te informacije oblikuje in objavlja sam. Glavni wikiji so wikipedija, wikivir, wikiknjige, wikiverza, zbirka in wikislovar. Glede na mnoštvo člankov na Wikipediji se lahko po Kornarjevi kategorizaciji jezike razdeli v tri skupine: comfort zone, vital in borderline.

Wikipedija je tako rekoč preprosta za urejanje, saj vsebuje štiri glavne zavihke, ti pa so Članek, Pogovor, Uredi in Zgodovina. Zaradi svoje preprostosti je torej Wikipedija povečala dostopnost znanstvenih informacij širši javnosti. Pisci, ki objavljajo na Wikipediji, to delajo povsem brez plačila, brez zaščite svojih avtorskih pravic, a pri tem širijo znanje in vedenje, da postaneta »obča last« (kar je navsezadnje tudi bistvo znanja).

Pisanje wikipedijskih člankov postopoma prihaja tudi v akademski pouk: saj, kakor zapiše avtor učbenika, kdo bo vendar pisal o literarnih temah, če ne študentje književnosti. S tem se zagotavlja tudi znanstvenost in strokovnost objavljenih člankov, k izboljšavi teh pa lahko pripomore tudi zavihek Pogovori, kjer lahko uporabniki diskutirajo o možnih izboljšavah.

Drugo branje

V poglavju Avtor so najprej predstavljeni različni vidiki literarne vede: v šestdesetih letih so se ukvarjali z avtorjem, potem z besedilom in na koncu, v osemdesetih, z bralcem. Porodi se vprašanje, od kod pisec jemlje navdih (motivacijo) za pisanje, na kar avtor učbenika odgovori, da se "pisanja lotimo /.../ zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo". Kasneje zapiše, da je etično sprejemljivo (le) tisto pisanje, ki ne nastaja iz koristoljubja (npr. avtorjeva samopromocija, manipuliranje s podatki itd.), in izpostavi, da bi se morali (slovenski) znanstveniki spodbujanju k t.i. vzajemni adoraciji (gre za vzajemno citiranje člankov, namesto da se kuha (in pogreva) stare zamere).

Pred začetkom pisanja (znanstvenih) besedil se nam lahko zatakne že pri izbiri ustreznega jezika in pravilne zvrstnosti jezika. Jezikovne zvrsti delimo na vsakodnevno sporazumevalno, leposlovno, strokovno oz. znanstveno in publicistično oz. novinarsko. Dočim je za sporazumevalno in leposlovno zvrst očitno, kaj pomenita in predstavljata, je za strokovno/znanstveno in publicistično malce bolj zapleteno. Znanstvena besedila so tista besedila, ki so objavljena v publikacijah s statusom znanstvene publikacije (torej znanstvene revije), strokovna besedila so tista, ki znanstvena spoznanja podajajo širši javnosti (npr. učbeniki, enciklopedije), publicistična besedila pa so tista, ki so objavljena v časopisih in nimajo ustreznih referenc, kakršne so nujne za strokovno/znanstveno besedilo.

Sledi nekaj poglavij in podpoglavij, ki se navezujejo na avtorstvo, objavljanje, "pametne množice" in avtorske licence. Avtorji pogosto skušajo ohraniti avtorstvo samo zase, saj s tem pripadajo "ustvarjalni eliti"; vendar pa se v sodobnem času spreminja, predvsem na spletu, natančneje na Wikiknjigah, ki odpirajo vrata skupinskemu avtorstvu, torej da lahko uporabniki dopolnjujejo objavljeno besedilo, ne da bi se zanimali za avtorske pravice. Množični um, kolektivna pamet, kolektivna oz. množična zavest so sopomenski izrazi, ki poimenujejo skupino ljudi, ki ji je mar za to, da je znanje dostopno javnosti, da se sproti izpopolnjuje, torej gre za posameznike, ki prostovoljno objavljajo članke na wikije. Seveda nekateri temu nasprotujejo, češ da gre za "vladavino drhali", da je množična pamet neumna in dolgočasna, menijo, da članki na Wikipediji predstavljajo ne na resnici temveč na konsenzu temelječe znanje. S pravniškega stališča je besedilo intelektualna lastnina, ki jo je treba zaščititi z avtorskimi pravicami (copyrights). Ločijo creative commons in copyright. Creative commons (slo. ustvarjalna gmajna) je licenca, ki temelji na svobodne kulture, tj. da lajša dostop do intelektualnih proizvodov in navede, pod kakšnimi pogoji so ti dostopni. Dočim pa copyright bralcu dovoljuje le določeno rabo, ostale pa prepoveduje. Najsodobnejša creative commons licenca je Creative Commons Attribution 4.0 International licence, katere edina "zahteva" je, da uporabnik navede avtorja.

Tretje branje

Copyright, po slovensko Zakon o avtorskih in sorodnih novicah, ščiti izvirna avtorska dela pred raznimi zlorabami. Problem copyrighta oz. avtorskih pravic je, da so namenjene predvsem ščitenju tiskanih virov in da jih še niso nadgradili na digitalizacijsko dobo, v kateri živimo. Avtorska dela so zaščitena 70 let po avtorjevi smrti (z nekaterimi ostalimi možnimi variacijami). Avtorske pravice je možno prodati ali odstopiti; pri tem je treba posebej izpostaviti da prodaja dela in prodaja avtorskih pravic nista ista stvar. Če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, izgubi besedo pri ponatisih (kar je seveda v interesu založb in založnikov).

Pri dostopnosti virov pogosto naletimo na prepreke. Za tiskane vire velja, da so bolj zanesljivi, a (drago) plačljivi, dočim so viri, objavljeni na spletu, varljivi, a zastonj (npr. wikipedija). Postopoma se ta stigma izgublja, vse več literature postaja dostopne tudi na internetu, prav tako so dostopni razni priročniki, slovarji itd. Prost dostop (po angleško free OA, open access) je brezplačen dostop do besedila, saj je avtor prenesel pravice na založbo in označil z licenco ©; odprt dostop (ang. libre OA) pa je brezplačen dostop besedila, vendar je avtor ohranil materialne pravice in označil z eno od licenc creative commons.

Založbe so finančno in organizacijsko prisotne pri produkciji publikacij. Vendar pa založbe na spletu dobivajo drugačno vlogo: pravzaprav jo izgubljajo; znanstveni članki zahvaljujoč spletu postajajo vse bolj dostopni.

Četrto branje

Mnogo uporabnikov svetovnega spleta še vedno čuti nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja, temu pa botrujejo mnogoteri razlogi: bodisi se bojijo njihove velikosti, njihove "ameriškosti" in konkurenčnosti, se bojijo obče digitalizacije itd. Mnogi se tako bojijo tudi zlorabe (svojih) osebnih podatkov, kar skušajo rešiti z zakonskimi preprekami.

S pojavom interneta je objavljanje prispevkov postalo enostavnejše, vendar pa je njihova kredibilnost postala bolj majava, saj se prispevek ne prebija skozi urednikovo rešeto.

Aktivizem je aktivno delovanje v društvu/gibanju in ni združljiv z znanostjo, saj za doseganje ciljev uporablja (samo) čustva

S strokovnim recenziranjem pridemo do kredibilnejših informacij, čemur pripomorejo recenzenti določene stroke, ki pregledajo prispevek, ki ga avtor želi objaviti. Z anonimnimi recenzijami se zagotavlja večjo nevtralnost in ohranjanje znanstvenih standardov; slepa recenzija je, ko ne avtor ne recenzent ne vesta, kdo piše/popravlja. Recenzentski postopek se lahko konča na tri načine: članek je sprejet, zavrnjen ali pogojno sprejet, tj. da mora avtor v skladu z recenzentskimi komentarji popraviti besedilo. Urednik je neodvisen od recenzenta, torej lahko objavi, kar želi.

Znanje pravopisa je v znanstvenih člankih potrebno, saj daje bralcu občutek (večje) kredibilnosti. Spodaj je naštetih nekaj pravopisnih navodil in napotkov:

vezaj (-)
pomišljaj(–), <Ctrl> in <->
dolg pomišljaj(—), <Ctrl> + <Alt> + <->, členitev dolgih odstavkov, ki jih ne smemo razdeliti na krajše dele, opombe, MED povedmi ne znotraj njih
narekovanji, v Wikipediji zaželeni (»«), tudi („“)
zgornji narekovanji za označevanje pomenov besed ('beseda')
besede v narekovanjih ne postavljamo v ležeči tisk
dvopičje je levostično ločilo, pred naštevalnim nizom je dvopičje odveč
tropičje: pred njim ni nikoli vejice, nestično ločilo
nepretiravanje s ! in ?
podpičje kot pojasnjevalni del povedi
pik ne pišemo v krajših podnaslovih
pisci se razlikujejo tudi v pravopisnih pravilih, ki se jih držijo.
spol se veže na osebek
naslove kolon/vrstic pišemo z veliko začetnico.

Dandanes se od avtorjev pričakuje (zahteva?), da so digitalno pismeni. Poznamo več različnih formatov besedil:

txt: za pošiljanje pošte na forum, kodo wiki strani ali spletne strani
doc, docx: obogateno besedilo
htm, html: spletno besedilo
pdf: natisljivo besedilo, ki se oddaja v tiskarno
nekomercialna različica doc in docx je odt ali rtf.

Besedilo na wikijih urejamo neposredno v okencu Uredi, raznih oblikovalskih zadev (npr. alineje, podnaslovi itd.) pa se učimo s preučevanjem drugih wiki člankov.

NAVAJANJE

Citiramo, ker tako damo občutek kredibilnosti in preverljivosti: "Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more" (Hladnik 2016: 113).

Problematično je, kdaj dela pridejo v javno last: v avstro-ogrskih časih so prišla 30, v 80. letih prejšnjega stoletja 50, danes pa 70 let po avtorjevi smrti. Iz slednjega lahko sklepamo, da je ideja o znanju, dostopnem vsem, še zelo daleč od uresničitve, saj slednje onemogočajo suhoparni pravni akti o avtorstvu in ščitenju slednjega.

Citation index - bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave. Za posamezna področja obstajajo različni citatni indeksi (AHCI za humanistiko in umetnost, SCI za naravoslovje, SSI za družboslovje). Pri nas se upoštevata Scopus in Web of Science, tudi Google Scholar (Google Učenjak), ki pa mu oštevajo pomanjkljivosti.

Faktor vpliva (impact factor) - številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije (gre za povprečje citiranosti na članek).

Primer: http://stats.grok.se/sl.s/201408/Beatin dnevnik -> sl pomeni slovenski; v pomeni wikiverza; b pomeni wikiknjige; s pomeni wikivir.

Poznamo več citatnih slogov:

APA - uporablja v psihologiji, vzgoji in družbenih vedah
MLA - uporablja v jezikoslovju, literarni vedi in humanistiki
AMA - uporablja v medicini in biologiji
čikaški - uporablja v medicini in na splošno
wikipedijski

V Slavistični reviji in Jeziku in slovstvu uporabljajo čikaški slog, v Primerjalni književnosti pa MLA.

Včasih se je v opombe napisalo kratki sklic, prevladujoči čikaški slog pa kratki sklic prestavi v samo besedilo. Zdaj je v opombah le vsebinsko dopolnilo.

Kratki sklici imajo obliko (avtor letnica: stran)

OBLIKE NAVAJANJA VIROV

Knjiga: Ime Priimek. Naslov. Kraj: Založba, letnica.

Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

Članek v zborniku: Ime Priimek. Naslov članka. Zbornik. Urednikovo ime in priimek. Kraj: Založba, letnica. Strani.

Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003. 99-108.

Poglavje v knjigi (en avtor): Ime Priimek. Naslov poglavja. Naslov knjige, št. poglavja. Kraj: Založba, letnica.

Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Razprava v reviji: Ime Priimek. Naslov članka. Revija letnik/številka (letnica). Strani.

Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365-82.

Članek v častniku: Ime Priimek. Naslov članka. Častnik: Kolumna datum. Stran.

Igor Bratož: V usodno moč besede ne verjamem, ampak verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13.

Članek na dLibu: Ime Priimek. Naslov. Revija letnik/številka (letnica). Strani. Povezava.

Ivan Pregelj. Mahnič - slovenski listkar. Dom in svet 34/1-2 (1921). 28-30. dLib

Wikipedijsko geslo: Ime gesla. Wikipedija dan. mesec (krajšava). leto.

Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.

Biografsko geslo: Ime Priimek (avtor). Priimek, Ime (letnica rojstva-letnica smrti) (geslo). Biografija.

Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831-1887). Slovenska biografija.

Slovarsko geslo: Geslo. Slovar. Fran.

Naturalízem. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Fran.

Forum (SlovLit): Ime Priimek. Naslov. SlovLit dan. mesec (krajšava). leto.

Marko Juvan. Zgrešena teza o "prešernovski strukturi". SlovLit 10. jan. 2013.

Zemljevid: Spletna stran. Portal. Ogled san. mesec (krajšava). leto.

Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.

Navajanje na Wikipediji

Nima svojega citatnega sloga, "sprejema vse", teži pa k enotnosti znotraj članka.

V članku se ne navajajo drugi članki Wikipedije (lahko se sklicujemo v obliki linkov).

Peto branje

(Nekatera poglavja, nanašajoča se na citiranje, so v prejšnjem razdelku.)

Status strokovnega pisanja imajo naslednji žanri: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, enciklopedijsko geslo, esej, predavanje (prosojnice), kritična izdaja (redakcija, uredništvo), učbenik, priročnik, navodila, razprava, pregledna in izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija.

Status šolskega strokovnega pisanja imajo: referat, esej in diplomska/magistrska/doktorska naloga. Njihov namen je izpolniti študijske obveznosti, zato se pisec trudi doseči mentorjeva pričakovanja in se drži mentorjevih navodil.

Popravljanje napak

Lektoriranje (lektura) - popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno; lektor odpravi zatipkanine, pravopisne napake, slogovne pomanjkljivosti.

Korigiranje (korektura) - odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug (stavec/strojno branje).

Šesto/sedmo branje

KOMUNIKACIJA V STROKI

E-POŠTA

Bonton:

Neodzivnost je nedopustna, neodgovarjanje pa nevljudno.
Priporočljivo je, da se na sporočila odgovori čim prej (s tem se ognemo temu, da bi pozabili).
Pišemo v knjižni slovenščini in v skladu s pravopisom (razen ko gre za bolj neformalno komunikacijo).
Datoteke naj bodo v splošno poznanih in razširjenih formatih (doc, jpg, pdf, xlsx).

Ostalo:

Skp: (skrita kopija oz. blind carbon copy - Bcc;) - ko želimo obvestiti prejemnike, a nočemo, da jih drugi vidijo.
Kp: (kopija oz. carbon copy - Cc:) - ko prejemniki vidijo drug drugega.

SOCIALNA OMREŽJA

Ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo.

Razlikujejo se v funkcijah: FB služi zasebni komunikaciji, YT omogoča izmenjavo vsebin, Blogspot/Wordpress za pisanje dnevnikov, Wikipedija za oblikovanje občega znanja.

FB je pomemben za promocijo akademskih informacij -> uporablja se tudi na akademskih spletiščih (povezava do FB strani Slavistične revije).

Tvit (Tweet) - "mikrobloganje", "SMS interneta".

LITERARNA IN STROKOVNA KRITIKA

Literarna kritika obravnava literarno delo (npr. pesniška zbirka, roman), strokovna kritika pa znanstveno delo (npr. monografija, znanstvena revija).

Literarno kritiko se šteje med publicistična, strokovno pa med strokovna besedila.

ENCIKLOPEDIČNI ČLANEK

Enciklopedični članki zahtevajo večjo jedrnatost: izpuščajo anekdotičnost, prepodrobne informacije.

Osmo branje

Specifike učbeniškega pisanja so:

Dialoškost (vprašanja, vaje)
Povzemanje in ponavljanje
Poenostavljanje, kratke in zapomnljive definicije
Privlačna tipografija
Skupinsko avtorstvo
Povezovanje učbenikov v serije

Strokovni blog

Blog je spletni dnevnik. Prevladujejo publicistični, žurnalistični žanri. Pomembnejša blogarska orodja so WordPress, Google Blogger, Siol Blogos.

Blogi so primerni za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj.

Blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju, niso podvržene recenziranju => nimajo znanstvenega statusa.

Spletni forum

Forumi na strokovno/znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne/znanstvene skupnosti -> objavljajo se strokovna sporočila, vprašanja, odgovori, nasveti, komentarji, ugovori itd.

Različno reguliranje komunikacije:

Potrebna registracija samo za dostop do foruma
Potrebna registracija samo za komentiranje
Nepotrebna registracija

SLOG

Besedila na spletnih omrežjih so razporejena po aktualnosti.

Sestavni deli strokovnih besedil so: avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila - znotraj njega uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep - literatura, priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe).

IMRAD - introduction, methods, results, and discussion. Slovenska ustreznica je UMRIS (uvod, metode, rezultati, in sklep). Uporablja se predvsem pri eksperimentalnih področjih.

Ker se v literarni vedi pogosto ponavljajo ista dejstva, se nanja gleda z različnih zornih kotov -> v naslovih je pogosto s stališča, iz vidika, v luči.

NASLOV

Je najbolj radikalni povzetek teksta -> zadeti mora vsebino.
Temo naj izraža natančno in jedrnato (največ 10 besed), je pravopisno brezhiben, ne vsebuje krajšav, ni v obliki stavka/vprašanja, podnaslov naj ne ponavlja besed iz naslova.

IZVLEČEK (sinopsis, abstrakt)

Krajša oblika povzetka.
Štirje sestavni deli povzetka so: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep.
Dolg največ 10 vrstic (100-500 besed).
Pogosto je besedičenje v smislu "V pričujočem prispevku si avtor prizadeva ...".

KLJUČNE BESEDE

Izrazi morajo biti frekventni in imeti terminološko težo -> večinoma gre za utrjene termine, neologizmi so redki.
Podobno kot dajanje članka pod kategorije na Wikipediji.
V teoriji naj ne bi ponavljal besed iz naslova, v praksi se to pogosto dogaja.

KAZALO VSEBINE

Oblikuje ga program sam (vendar moraš sam med pisanjem označiti Headinge).
Naslovi in podnaslovi ne smejo biti predolgi.
Kratka besedila naj ne bodo preveč razčlenjena; dolga poglavja naj so razdeljena na podpoglavja.

POVEZAVE

Modro besedilo - še nismo kliknili nanj, vijolično besedilo - smo kliknili nanj.

Deveto/deseto branje

Napake

GOSTOBESEDNOST

Načeloma so vse sestavine besedila tam z namenom, vendar jih zaradi zapovedane jedrnatosti strokovnih besedil izločamo.
"Humanisti porabimo preveč besed na dozo informacije."

NERAZUMLJIVOST

Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka.
Pogosto je nerazumljivost namerna, saj ima govorec/pisec pri tem občutek "vrednega člana združbe".

POMANJKANJE KONTEKSTA

Kontekst omogoči, da članek "dobi več teže".

MANIERIZEM

Kompaktna besedila se zdijo lepša, pisci zato posegajo po retoričnih sredstvih, ki "lepijo skupaj izjave" in ukinjajo njihovo fragmentarnost. V takem primeru je retorika (tehnika prepričevanja) stopila v ospredje - kaže se skozi besede, kot so torej, saj, seveda, jasno, nedvomno ipd.
Nepotrebno podaljševanje besedila, brez da bi povedali kaj novega.
V strokovnih besedilih ni prostora za osebni slog, v ospredju so izrazni standardi, ki jih narekuje strokovni žanr.
Pogosta je uporaba arhaizmov in "papirnatih" izrazov -> to se odsvetuje.

SLOGOVNA UBORNOST

Preveč ponavljanja.

PRISTRANSKOST

Pristranskost je verjetnejša, če raziskuje/piše več ljudi.
Lahko pride do "zaščitniškega" in "ljubečega" odnosa do obravnavane teme => benigna pristranskost.
Ideološka pristranskost prav tako ne spada v strokovno besedilo (sicer se pogosto izraža v opombah).
"Ideologija zamaže strokovna besedila in jih zlorabi." (primera s trojanskim konjem)

TERMINOLOGIZACIJA

Velikokrat se akademske stroke ukvarjajo s svojim nazivom/imeni svojih področij.
V imenu samem ne bomo našli resnice predmeta.
Seveda je treba poznati termine določene stroke, vendar iz tega ni treba izvajati kvantnofizikalnih razmišljanj.
Uporaba zapletenih terminov lahko pri bralcu vzbudi nezaupanje v lastno (literarnovedno) kompetenco.

SPOL IN ŠTEVILO

Prihaja do teženj, da tudi ženski slovnični spol dobi gramatično nevtralnost (kot je imel do zdaj moški spol).
Pri izbiri slovničnega števila prihaja do polemik: pri 1. os. edn. je občutek hvalisanja, 1. os. mn. pa zveni čudno, če je avtor samo en.
Majestetični oz. znanstveni plural - deluje potujevalno in objektivizirajoče.

MENTALNO BRAMBOVSTVO IN SERVILNOST

Problematično je tudi zavzemanje za lokalno, domače, regionalno, nacionalno -> diplome pogosto dobijo ekspresivno konotacijo, ki spominja na učbenike domovinske vzgoje.
Slovenska književnost se stalno s čim primerja: npr. s srednjo Evropo, z Evropo nasploh, z južno Evropo nekoliko manj.

Govorna prezentacija

Pisna besedila niso vedno primerna za zvesto govorno reprodukcijo -> motijo opombe, citati ipd. Če želimo nekaj predavati, citiramo le določene stvari, drugače oblikujemo po svoje: stavki so preprostejši, pojavljajo se komentarji, aktualizacije; predavatelji imajo lahko zanj značilno besedo/sintaktično strukturo. Pomembna je tudi pravilna retorična drža (ne krilimo z rokami, kam gledati med predavanjem, uporaba premorov, hitrost govora itd.), vendar ne sme biti pretirano naučena: pustiti je treba prostor za improvizacijo (to publiko ohrani "budno").

Govorec naj se na predavanje pripravi in zaključi ob uri.

PROSOJNICE

Pomagajo govorcu, da ne zaide v stranske teme; hkrati predstavljajo nevarnost, da predavatelj samo bere po alinejah.
Na prosojnicah ne sme biti preveč teksta.
Pechakucha - prezentacijski model, kjer je 20 prosojnic (za 6-minutno predstavitev).
Prosojnice morajo biti tudi vizuelno ustrezne.

Vizualizacija

Prosojnice so vizualizacija govorjenega.

FOTOGRAFIJE

V današnji kulturi se premika od verbalnega k slikovnemu sporočanju.
Fotografija ima drugačno eksistenco kot besedilo -> običajno sploh ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom.
Fotografiji je najbolj naklonjena publicistika (reportaže), v leposlovju se pojavlja samo na naslovnicah/zavihkih knjig, prav tako fotografij ni v literarnovednih učbenikih.
Licenciranje fotografij: na Wikipediji mora ustrezati tako slovenski kot ameriški zakonodaji (upoštevati moramo pravilo, da je delo v javni lasti šele 70 let po avtorjevi smrti -> ne sme se slikati kipov, ilustracij ipd.).
Fotografije kulturne dediščine: nekoliko ironično zapisan zakon, ki dovoljuje, da se na spletu objavlja grafite, ne dovoli pa objave fotografije Aljaževega stolpa. Prav tako ni fotografij Plečnikovih del v Sloveniji, saj zakonodaja tega ne dovoli.
Pri nalaganju fotografije na Wikimedia Commons se sliko opremi še s ključnimi besedami/kategorijami in jo dobro opisati -> če ni dobro opisano, fotografija dobi oznako ovl (opis, viri, licenca).

INFOGRAFIKA (informacijska grafika)

Je vizualna prezentacija podatkov, informacij (to so razni grafi, tabele) -> omogočajo pregleden prikaz večjega števila podatkov.
V literarni vedi je tako prikazovanje nekoliko redkejše. Grafi se uporabljajo v empirični literarni vedi.
- Tabele - podatki razporejeni po celicah, te pa po vrsticah in stolpcih. V wikijih je poseben način za sestavljanje tabel.
- Grafikoni - potrebna je legenda, kaj pomeni posamezna barva/črta/lik. Ločimo več grafičnih predstavitev podatkov: grafikoni (chart), diagram (graph) in kartogram/shema/piktogram.
- Zemljevidi - v literarni vedi se uporablja redko; uporabi za prikaz v literaturi omenjenih krajev ali prikaz določenega kraja v nekem delu. Pomembna je Geopedija, ki ima tudi literarne sloje (Literarni spomeniki, Literarne poti, Dogajališča zgodovinskih romanov, Zgodovinski romanopisci, Rojstni kraji slovenskih literatov ipd.).
- Besedni oblak - večja kot je beseda, večkrat se pojavi v besedilu. Oblikuje ga program Wordle ali Voyant tools.

ISKANJE

ORCID (Open Researchers and Contributor ID) - mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija, ki opremi znanstvenike in njihova dela z enkratno digitalno oznako (16-mestna koda).

IBSN - za identifikacijo knjižnih objav. 10(oz. 13)-mestna oznaka vsebuje podatek o državi/jeziku, založbo in kontrolno cifro.

ISSN - za identifikacijo periodike. 8-mestna oznaka.

DOI - za identifikacijo spletnih objav.

UDK - univerzalna decimalna klasifikacija

Poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje/področje človeške dejavnosti.
Oznake:
- 0 - znanost in znanje/organizacije/informacije/dokumentacija/bibliotekarstvo/institucije/publikacije.
- 1 - filozofija/psihologija.
- 2 - teologija/verstva.
- 3 - družbene vede/politika/ekonomija/pravo/izobraževanje.
- 5 - matematika/naravoslovje.
- 6 - uporabne znanosti/medicina/tehnika.
- 7 - umetnost/arhitektura/fotografija/glasba/šport.
- 8 - jezik/književnost.
- 9 - geografija/biografija/zgodovina.
Za literarno vedo se UDK začne z 82-. => 886.3.0/.09 je teorija, književna kritika in študije o slovenski književnosti.

COBISS ID

Z njo je opremljena vsaka registrirana objava (ne glede na medij).

Podatki in podatkovne zbirke

Informacije se delijo na dokumente in podatke. Dokument je fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo; v literarni vedi se dokument enači z besedilom. Podatki so osnovni elementi informacije, pridobljeni z meritvami in prikazani v tabelah/grafih.

Število javno dostopnih podatkovnih zbirk, iz katerih lahko črpamo/dodajamo, se veča (npr. Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine).

Slovensko leposlovje na spletu - zbirka oz. nabor slovenskih leposlovnih besedil -> preusmeri te na dLib.

DIGITALNA HUMANISTIKA

Literarni del digitalne humanistike spada pod empirični del literarne vede (jezikovni del pa pod računalniško jezikovje).

Današnja digitalna humanistika se ukvarja s problemi, kot je prosta dostopnost (open access publishing), non-stop dosegljivost, javno recenziranje (kot nadomestek za strokovno recenziranje) in popularizacija znanosti.

Ravnanje s podatki:

Zajem
Obogatitev
Analiza
Interpretacija
Razpečevanje in hranjenje
Kolaboracija
Meta digitalnohumanistične dejavnosti

Digitalna humanistika temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk (ponovno se loteva arhivskih virov). DH je odprta za interdisciplinarne raziskave.

Empirične metode

Empiričen - pridobljen z opazovanjem/eksperimentom. Empiristični pristopi so v literarno vedo prišli iz nehumanističnih ved, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, jezikoslovja, tržnih raziskav knjige in tradicije pozitivističnih pristopov v literarni vedi.

COBISS - prvi večji slovenski humanistični projekt, ki temelji na podatkovni zbirki.

Korpusno jezikoslovje - najperspektivnejši segment domače DH.

Razni besedilni korpusi: Nova beseda, Gigafida.

Računalniško jezikoslovje -> računalniški jezikoslovci jemljejo leposlovje kot posebno obliko podatkov, ki kličejo po ločeni obravnavi.

Računalniška lingvistika je za literarno vedo interesantna, še posebej ko išče po leposlovju, povzema zgodbe, identificira žanre idr.

Mnenje o Naciji - Kulturi

Ob branju teh štirinajstih 14-vrstičnih pesmi z ostro politično tematiko so me prevevala mnogotera občutja, od »ojoj, a že spet« do »o, saj res, tudi to se je zgodilo«. Celotni skupek pesmi sem dojela nekoliko satirično in kot popotovanje skozi koronski in postkoronski čas, kot nekakšen flash back na pretekle dogodke, ki jih je v mojem spominu že zdavnaj prekril prah pozabe.

Preden se lotim te »kvazi kritike«, ki ne bo ne kritična še manj pa podkrepljena z dokazi in bo zato kakopak zgolj mnenje, subjektivni skupek besed – a navsezadnje, mar ni človek itak subjektivno bitje, zakaj in čemú bi torej segali, težili proti (navidezni) objektivnosti? –, naj povem, da moje politično prepričanje ni popolnoma izdelano (in najverjetneje tudi še dolgo časa ne bo, če sploh kdaj bo). Zato torej nimam mnenja (in pojma), kdo je bil v teh »turobnih koronskih časih«, ki so bili polni »političnega kaosa«, ki so zaudarjali po nestrpnosti, nesprejemanju, nepravilnostih (in še mnogo drugih ne- besedah), ki so sejali strah, jezo, negotovost itd. – skratka, kdo je bil v tem obdobju »dober« in kdo »slab«. Pljuvanje tako čez prejšnjo vlado kot tudi blatenje zdajšnje se mi zdi nesmiselno. Ampak v kokošnjaku, kakršna je Slovenija, je pljuvanje in blatenje pač običajno.

Kar je seveda ironično, glede na to, da ima naša nadvse čudovita država/domovina obliko kokoši. Ampak o tem kdaj drugič.

Da pa ne bom preveč govoričila in dolgočasila bralca, v najboljšem primeru prof. Mirana Hladnika, ki bo najverjetneje tudi edini bralec teh besed, naj preidem k bistvu. Prebrane pesmi so me spomnile na kaotični čas, ko se je dnevno bralo novice, kdaj bomo spet šli v šolo, kje in kako naj bi nosili maske, kako naj bi pokazali QR kodo za vstop v knjižnico itd., itd. Bile so nekakšen déjà vu (oz. bolje rečeno déjà lu, že prebrano), na katerega sem se odzvala z zavijanjem z očmi. Očitno imamo Slovenci potrebo, da stvari pogrevamo, namesto da pustili, da se stvari ohladijo in nanje pozabili.

Mnenje o Slavistični reviji

Ko smo v petek ob soju jutranje zarje, ob (pre)zgodnji uri 7.10, v dar dobili svežo izdajo Slavistične revije, svojega navdušenja kar nisem mogla potlačiti. S slednjo publikacijo sem se že seznanila v davno pozabljenih gimnazijskih letih, davnega leta 2020, ko sem delala raziskovalno nalogo na področju slovenistike. Spomnim se, da sem želela fizično obliko revije, vendar so mi okoliščine to onemogočale (razne koronske zapore), torej sem se morala zadovoljiti z digitalno obliko. Leto kasneje sem se bolj podrobno seznanila tudi z zahtevami citiranja v dotični reviji, saj naj bi svoje ugotovitve objavila v obliki članka. Zaradi (ne)srečnega spleta okoliščin do tega ni prišlo, ostali so zgolj spomini na duhomorno citiranje in popravljanje pik in dvopičij pozno v noč.

Ko sem torej v petek revijo dejansko držala pred sabo, sem bila presenečena nad njenim oblikovanjem. Slednje verjetno ne igra bistvene vloge, a me je presenetila kvaliteta papirja. Zaradi časovne stiske, v kateri sem zadnja dva tedna, ko bi morala imeti prebranih že vsaj 5 fonoloških, literarnoteoretskih in literarnozgovinskih člankov, žal nisem utegnila prebrati člankov v reviji, lahko sem jih zgolj preletela. Ugotovila sem, da strokovnega jezika še nisem dovolj vešča in da bo Fran pri prebiranju teh člankov še kako dobrodošel in uporaben. Slovarček neznanih besed pa bo dobil kopico novih gesel.

Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob - mnenje

Prebrani kratki prispevek govori o (napačnem) dojemanju Primoža Trubarja, ki velja za začetnika slovenskega knjižnega jezika. Avtor zapiše, da se Slovenci s čaščenjem Trubarja zgolj vračamo v preteklost in da s tem pravzaprav nasprotujemo Trubarjevi viziji, da bi gledali v bodočnost.

Popravljanje wikipedijskega članka in oddelčne diplomske naloge

Za nalogo sem popravila naslednji članek: Slovenski kmečki upor.

Povezava do diplomskih nalog: Slovenistične diplomske naloge.

Popravljalci sveta

Ted Talk govori o tem, kakšen odnos imamo (Slovenci) do Wikipedije, zakaj je pomembna, kakšna je njena vloga v današnjem svetu, hkrati pa obregne tudi ob število jezikov in položaj slovenščine.

Slovenščina, za katero imamo/imajo govorci pogosto občutek, da je ogrožena, da jo je treba varovati in zanjo posebej skrbeti, da je "pravi pastorek", pravzaprav spada med 3 % najštevilčnejših jezikov na svetu (mednje spadajo vsi jeziki z več kot milijon govorcev). Eden izmed kriterijev, po katerih se ocenjuje "vitalnost jezikov" je tudi število gesel na Wikipediji - pri tem se ne gleda zgolj na število, marveč tudi na kvaliteto člankov. Slovenska Wikipedija trenutno, 23. 1. 2023, vsebuje 179.706 člankov in smo tako v med prvimi 50. državami (v videu izpred 8 let smo bili 40.).

Na splošno sicer prevladuje mnenje, da Wikipedija ni zanesljiva (kar so nam skušali dopovedati v gimnaziji, češ da bomo morali na fakulteti uporabljati preverljive vire, na fakulteti pa nam, ironično, pravijo ravno nasprotno, da je Wikipedija zanesljiv vir). Seveda lahko prihaja do "vandalizma", vendar "navadno traja največ 1 minuto", preden wikipedijski navdušenec popravi vandalistični greh.

Video je sicer nekoliko star in so se od takrat nekateri podatki spremenili, vendar ostaja sporočilo, da je Wikipedija zanesljiva, da se moramo kot skupnost truditi, da obstane, in da je pravzaprav najlepši primer "znanja za vse".

Literat v mojem okolišu

Najprej sem potrebovala kar nekajkrat prešteti do 10, da sem na Geopedii našla razdelek "Rojstni kraji slovenskih literatov" (na koncu sem ugotovila, da sem iskala po napačni stvari). Kljub temu da sem svoje "raziskovanje" začela v trdem prepričanju, da v okolici ni nobenega literata, se je izkazalo, da se motim.

Ugotovila sem, da se je v 3 kilometre oddaljeni vasici Notranje Gorice rodil učitelj in zgodovinar Ivan Artač. Na Wikipediji ima celo svojo stran, na kateri lahko izvemo, da se je šolal na Brezovici in v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je zbežal v zamejsko Italijo, kjer je poučeval in živel do smrti leta 2005. Pisal je zgodovinske učbenike, v društvu Tabor je režiral mnogo iger in dobil nagrado za izvirno dramsko delo Rdeča črta brez ograde.

Nalaganje fotografije kulturne dediščine v domačem kraju

Na wikipedijo sem naložila fotografiji kapelice Žalostne Matere Božje v Dragomerju.

Kapelica Žalostne Matere Božje

"Dej poglej na Fran, kaj to pomen!"

Degeneriran - ki je nemoralen, pokvarjen.

Epistolaren - nanašajoč se na epistolo, tj. slovesno pismo o določenem problemu, navadno v verzih.

Entiteta - kar je, obstaja kot enota, celota.

Historiat - potek, opis kakega dogajanja.

Subverziven - prevraten.

Inerten - lenoben.

Uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev.

Benigen - neškodljiv.

Brezpriziven - ki ne dopušča ugovora, priziva.

Nepotvorjen - nepopačen, neizmaličen.

Konfiscirati - prepovedati razširjanje, zaseči.

Konformen - usklajen, prilagojen.

Sublimen - vzvišen.

Diletant - ljubitelj.

Uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev.

Antagonizem - nasprotovanje zaradi različnih idej/koristi.

Benigen - nenevaren, neškodljiv.

Maligen - nevaren, škodljiv, pogubljiv.

Disambigvacija - razločitev pomenov.