Trilogija o mladi dami

Trilogija o mladi dami je neformalno poimenovana celota treh del (poimenoval jih je avtor te analize) Frana Milčinskega objavljenih v II. letniku (1924) revije Ženski svet, ki jo je med leti 1923-41 izdajalo Žensko dobrodelno druženje v Trstu. Spisi so najverjetneje nastali v letu 1924. V trilogijo sodijo naslednji spisi:

Analiza pripovedovalca

Po Stanzlovem modelu razlikovanja pripovedovalca sodi trilogija Milčinskega v tip prvoosebne pripovedi. (J.Kos - Literarna teorija). V vseh treh delih je pripovedovalec avtor sam, pripoveduje pa o svojih opažanjih ob rojstvu in odraščanju prvorojenke. Po moderni, Gennetovi in Todorovi, teoriji fokalizacije pa govorimo o notranji fokalizaciji pripovedovalca, ki je fiksna, saj je edini pripovedovalec avtor sam. Notranja fokalizacija Milčinskemu služi tudi kot sredstvo, s katerim najučinkoviteje izrazi svoj ljubezensko-pokroviteljski odnos do svoje novorojenke. S subjektivnostjo pripovedovalca mu uspe vzpostaviti najustreznejšo formo pripovedovanja, saj s pomočjo notranje fokalizacije lahko izrazi pristen, osebni pogled na dogodek in ga v tem formatu servira bralcu.

Povzetki del

Mlade dame prvi mesec

Mlade dame prvi mesec je popis v katerem avtor opisuje prve dni svoje prvorojenke, ki je ob času pripovedi že deklica, stara trinajst let. Piše o skrbeh, ki sta jih imela z ženo; prvorojenka Breda je namreč na svet prišla za predvidenim rokom rojstva. Zapopaden ob fenomenu rojstva začne zapisovati opazke ob razvoju otroka. S čudenjem in ljubeznijo opisuje prvi jok mlade dame, njeno pogostitev s kamiličnim čajem, prve otroške zvoke, prve reakcije, problem z dudo in razvoj njenega otroškega "razuma". V predzadnjem odstavku sklene opazovanje s tem, da je deklica normalna in da bo zdrava.

Ko je šla mlada dama v drugi mesec

Avtor popisuje drugi mesec odraščanja prvorojenke Brede. Pripovedovalec opisuje, kako so dojenčka pri mesarju stehtali, kako Breda postaja vse bolj dovzetna za zvoke, kako so jo fotografirali in kako je prebolela bolečino v trebuhu. Dojenček je namreč silno jokal zaradi bolečine v trebuhu, na presenečenje vseh so jo ozdravili s preprosto pesmijo. Ta del je nadaljevanje prvega spisa Mlade dame prvi mesec.

Mlade dame življenjska pot v tretjem mesecu ali presenetljiva razkritja

V Mlade dame življenjska pot v tretjem mesecu ali presenetljiva razkritja Fran Milčinski tako kot v prejšnih dveh delih te “trilogije” opisuje prve mesece (zdaj tretji mesec) odraščanja svoje prvorojenke Brede. V tem mesecu se Breda začne zavedati svojih delov telesa in čutil, vse bolj se razvija tudi njen zvokovni sistem. Spis se konča s šaljivo tezo pogovora med kanarčkom in Bredo, avtor se sprašuje ali se onadva razumeta.

Analiza

Snov: rojstvo prvorojenke
Tema: rojstvo prvorojenke, kritika socialnih pojavov, starševska ljubezen
Ideja: lepota rojstva in opazovanja odraščanja svojega otroka
Motiv: razvoj otroka, zasvojenost, vzgojni sistem
Pripovedovalec: prvoosebni pripovedovalec, notranja fokalizacija

Mlade dame prvi mesec

Fran Milčinski se v kratki pripovedi Mlade dame prvi mesec v svojem značilnem slogu loti teme rojstva prvorojenca/ke. S starševsko ljubeznijo in ginjenostjo opisuje prvi mesec življenja svoje hčerke. Snovno izhaja iz resničnega dogodka, namreč iz rojstva njegove prvorojenke Brede. Kljub temu da je osrednja tema starševska ljubezen, Milčinski ne more mimo svojega značilnega humorističnega sloga. S satiro se fragmentarno loti različnih družbenih pojavov – trgovanja z otroki,razlik med spoloma, vraževerstva, samozagledanosti učiteljskega stanu, pijančevanja, uradništva in celo mesta Ljubljane. V tekstu je zaznati sproščen, humorističen pogled avtorja na svet in fenomen življenja. To se npr. kaže ob šaljivi razlagi zamujanja hčerke Brede: ”Otročičku nedolžnemu ni zameriti zamude – odkod naj pozna otročiček račune in pratike, da bi se do pičice natančno držal dneva in ure!” Že v naslednjem odlomku se loti odnosov med spoloma, saj se Milčinski ne strinja s trditvijo, da deklice bolj hite, ker so bolj radovedne in pravi: ”...dame zamude pri oblačenju [...] učenjaki [so] dognali, da obstoji celovkupna damska toaleta iz 75 kosov...”. S tem na humoren način opravi s stereotipom o ženskem hitenju, ki je posledica radovednosti. Vraževerstva se loti z zavračanjem trditve, da se iz prepozno rojenih otrok rodijo antikristi in da prinašajo obilo denarja ter pravi: ”Pa do sedaj še nismo dočakali antikrista, denarja pa tudi ne!" S posmehljivo primero se loti uradništva, saj Bredino smrčanje in lenarjenje povzame z naslednjimi besedami: ”Mislim, če se bo tako razvijala, državna ustanova ji ne uide.” V teh besedah se skriva očitek, ki leti na vse uradnike v državnih ustanovah, njihovo delo namreč označi kot neučinkovito, počasno in zasanjano. Dotakne se tudi učiteljskega stanu, katerim očita pretirano samozavest in oholost. Pravi namreč, da njihova beseda ”drži kakor železo in beton”. S to metaforo ponazori navidezno trdnost učiteljskega mnenja, ki pa jo seveda z ironijo zanika. Morda celo najbolj satirična opazka v tekstu se nanaša na mesto Ljubljana, v katerem je takrat z Bredo in ženo živel. Ko se mlada dama na prvem sprehodu z vozičkom prične jokati, njeno razpoloženje opiše tako: ”Ne vem, ali naj tudi to neugodno oceno našega mesta zapišem na rovaš njene razumnosti.” V tej povedi je moč zaznati temo kritike meščanstva, saj Milčinski Bredin jok poveže z negativno oceno mesta. Še več, jok označi kot izredno opažanje otroka, ki lahko že na prvi pogled meščanstvu poda negativno oceno. Temo starševske ljubezni se v besedilu kaže predvsem v pozitivnem, pokroviteljskem odnosu avtorja, pripovedovalca do mlade deklice. Najlažje je to zaznati v pomanjševalnicah kot so obrazek, dekletca, vtiska, očesci itd. Poleg tega primerja svojo hčerko z ”malo ptičico”, metaforo, ki prenese ljubkost ptičice na Bredo. V tekstu zaznamo primer medmeta, ki označuje otroški glas. S to besedoslovno figuro Milčinski želi bralcu nazorno pokazati Bredine reakcije in nerazumljivost njenih glasov. Zanimiva je tudi omemba Alexandra Dumasa in njegovega dela Dama s kamelijami. Njegovo delo uporabi kot parodijo, saj hčerko, ki je pila kamilični čaj, označi kot ”Damo s kamilicami”. To je najočitnejši primer besedne igre ali paronomazije v tekstu.

Ko je šla mlada dama v drugi mesec

V kratki pripovedi Ko je šla mlada dama v drugi mesec Fran Milčinski popisuje drugi mesec razvoja svoje prvorojenke. Za razliko od večine svojih del, se tokrat Milčinski v precejšnji meri odpove družbeni kritiki in se predvsem fokusira na temo starševske ljubezni in na opisovanje sprememb v vedenju prvorojenke. Ta odnos je ljubezensko-pokroviteljski, na kar najbolj izrazito kaže uporaba pomanjševalnic (kremepljčki, lička, ročice, nožice) in metaforama za Bredo: ”naša ptičica” in ”naša štruca” . Vse opazke poda v svojem značilnem, šaljivem stilu. Tako se npr. z ironijo izrazi o Bredinem glasbenem okusu – ”... da bi se navduševala bolj za Beethovna nego za ropotuljico, tega dosedaj še nisem zasledil.” Ta bodica je najverjetneje naslovljena na nekatere starše, ki pričakujejo od otroka več, kot je za svoja leta sposoben. Zanimiva se mu zdi tudi cena fotografiranja otroka, ki je povsem ista kot za deda, ”a tehta naš ded štiri kile in sto povrhu”. Tu gre za poigravanje z jezikom in ne za kakšno resno kritiko. V spis sta vključeni dve krajši štirivrstičnici, ki jih kuharica zapoje dojenčku, ko jo boli trebuh. Gre za dve zabavljivi pesmi, ki fragmentarno opevata popivanje. Pride celo do vprašanja avtorja: ”kakšen je moralični vplih takih popevk”? Iz navideznega moraliziranja se loči z odgovorom, da če že nagne otroke k pijančevanju to mamici ne bo všeč ”spričo bolj pilčih zalog” pijače. Zanimivo se kaže tudi nagovarjanje bralca, ko v 8. odstavku Milčinski zapiše: ”Hvala na vprašanju: tek ima dober!”. S tem hipotetično predpostavi bralčevo vrpašanje oz. ga prisili da mu zastavi vprašanje. Kot motiv se v spisu tudi kaže zasvojenost. Ker je Bredi, kadar ni kosila, v veliko tolažbo sesalce, jo ozanči da je: ”takšna [...] kakor tobakar – ne hipa ne more biti brez svoje fajfice in če ji izmuzne iz ust, koj pokliče nestrpna, da se ji poišče in zopet vsadi v gobček.” S to primero Brede in kadilca s prstom pokaže na človeško zasvojenost, seveda v svojem stilu zabavljivosti.

Mlade dame življenjska pot v tretjem mesecu ali presenetljiva razkritja

V kratki pripovedi Mlade dame življenjska pot v tretjem mesecu ali presenetljiva razkritja Fran Milčinski nadaljuje pripoved o prvih mesecih njegove prvorojenke Brede. Tokrat se loti tretjega meseca. Kot v prejšnjih dveh spisih se tudi v tem kaže tema starševske ljubezni, ki je najizraziteje prikazana s pozitivnim, pokroviteljskim odnosom avtorja do dojenčka. V ta namen za njene dele telesa uporablja pomanjševalnice (gobček, trebušček), poleg tega pa Bredo ljubkovalno imeuje tudi kot ptičko in štrukeljčka. S tem avtor izrazi svoj odnos do subjekta, ki je kot smo že omenili pokroviteljski in ljubezniv, seveda s pomočjo metafore (primerjava ptičke, štrukeljčka in na drugi strani Brede) . Fran Milčinski tudi v tej pripovedi ne more mimo svoje tako značilne šaljive, humoristične drže in satirične kritike družbe. Tokrat se loti profesorjev, za katere pravi takole: ”Nekateri profesorji so čudni gospodje: jezé se nad deco, da nič ne zna. Seveda ne zna – zato pa so profesorji, da jo učé”. S to satiro označi profesorje kot nergače, ki od svojih učencev zahtevajo preveč splošnega znanja, v resnici pa bi jim ga morali profesorji šele vcepiti v glavo. Negodovanje se še stopnjuje, v naslednjem odstavku zapiše: “In je prav za prav dobro da se mu ni [otroku op.a.] treba baš vsega učiti le od profesorjev – drugače ne vem , kakšen bi bil naš narod.” Šaljivo piše tudi o Bredinih poskusih govorjenja, ki se slišijo nekako takole: “Ka-a!”, prevede pa jih v naš jezik kot: “Velecenjena rodna majka, ti si vendar-le pametna in te pohvalim!” S tem primerom, ki se lahko kaže tudi kot nekakšna satira na temo jezikoslovstva, se pošali iz nezmožnosti besednega sporazumevanja pri otrokih, a vseeno ohrani ljubezniv, pozitiven odnos do subjekta (otroka). Zaključi s še eno šaljivo ugotovitvijo, da namreč “dramatični ta način izražanja človek žal izgubi z leti”.

Trilogija o mladi dami

Če povežemo vse tri dele o mladi dami, lahko rečemo, da je Milčinskemu v tej trilogiji uspelo zajeti in popisati čudovit naraven pojav – rojstvo otroka, ob enem pa na šaljiv in ciničen način ujeti podobo slovenske družbe v začetku 20. stoletja. Predvsem popisovanje in razmišljanje ob rojstvu otroka, je tema, ki sodi v revijo Ženski svet in v programsko shemo tega časopisa. Urednica revije, kot že ime pove, namejene predvsem ženskam, je z veseljem objavila “Trilogijo o mladi dami”, saj Milčinski v svoje delo vdihne pečat lahkotnosti in zabavljivosti, ob enem pa obravnava temo, ki je vsem ženskam blizu, z moškega stališča. S tem da revija svojim bralkam vedeti, da tudi očetje nosijo del odgovornosti pri vzgoji otrok in da so tudi oni navdušeni nad svojimi otroki.

Viri

Janko Kos: Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001.
Fran Milčinski: Mlade dame prvi mesec. Objavljeno v reviji Ženski svet, glasilo ženskih društev v Julijski krajini (Ur. Pavla Hočevarjeva), letnik II. Trst, 1924.
Fran Milčinski: Ko je šla mlada dama v drugi mesec. Objavljeno v reviji Ženski svet, glasilo ženskih društev v Julijski krajini (Ur. Pavla Hočevarjeva), letnik II. Trst, 1924.
Fran Milčinski: Mlade dame življenjska pot v tretjem mesecu ali presentljiva razkritja. Objavljeno v reviji Ženski svet, glasilo ženskih društev v Julijski krajini (Ur. Pavla Hočevarjeva), letnik II. Trst, 1924.