Tri pomaranče
Tri pomaranče je ljudska pravljica v knjigi Slovenske pravljice, ki jo je uredil Niko Grafenauer. Literarni lik v pravljici je Marinca.
Vsebina
[uredi]Marinca živi z mamo na Krasu revno življenje, a ju druži velika ljubezen. V bližini je jama Vilenica, kjer prebivajo vile, rojenice in sojenice. Nekega dne se Marinca in njena mama vračata domov in pod drevesom srečata tri vile, ki materi ukažejo, da jim mora čez eno leto predati Marinco. Mama zaradi tega veliko prejoče, saj ve, da vilam ne moreš oporekati. Tako Marinca čez leto dni odide z vilami v Vilenico, kjer opravlja hišna opravila. Marinci ni hudega, a pogreša mater. Ko to opazijo vile, jim to ni po godu.
Nekega dne ji naložijo nalogo, naj gre k starki po tri pomaranče, saj so prepričane, da je ne bo nazaj. Tudi Marinca ve, da bo njena naloga zelo težka, zato vso pot prejoče in prosi Boga, naj ji da potrebno moč, da bo nalogo dobro opravila. Na poti sreča starca, ki jo vpraša, zakaj joka. Deklica mu pove za nalogo. Starec ji podari prgišče žebljev, stekleničko olja, košček kruha, metlo in vrv ter ji naroči, naj jih skrbno čuva, ker jih bo še potrebovala. Deklica se mu zahvali in nadaljuje pot proti gradu.
Ko pride do gradu, pred njim stoji velik jarek, skozi katerega vodi slab most. Marinca vzame žeblje in ga popravi. Nato pride do železnih vrat, ki so trdno zaprta z železnim zapahom. Železo je tako zarjavelo, da ga Marinca namaže z oljem in vrata se z lahkoto odpirajo. A za vrati jo pričaka krdel lačnih psov, zato jim Marinca vrže kos kruha in se jih na tak način reši. Pride do velikega dvorišča, ki ga stara žena pometa s koncem krila. Deklici se zasmili in podari ji metlo. Ko pride do vodnjaka, iz katerega revna žena s slabo vrvjo zajema vodo, ji deklica podari vrv. Nato Marinca pride do stopnišča. Povzpne se po njem in pride v sobano, v kateri spi starka. Marinca na veliki omari na zlatem krožniku zagleda tri pomaranče, hitro jih vzame in zbeži. Toda v tistem trenutku se starka prebudi, jo opazi in odšepa za njo.
Ko je Marinca pri vodnjaku, starka zavpije ženi, naj deklico ustavi. Toda žena ji noče pomagati, saj ji je deklica podarila vrv. Enaka zgodba se ponovi pri ženi, ki je pometala dvorišče, pri krdelu psov, vratih in mostu. Marinca je rešena.
K vilam se vrne s pomarančami in ker so tako zadovoljne, deklici uslišijo prošnjo, da se lahko vrne k materi. Marinca še istega dne objame svojo presrečno mater in nikdar več se ne loči od nje.
Opis literarnega lika
[uredi]Marinca je revno dekle, a ima čisto in dobro srce, za kar je tudi nagrajena. Nagrajenost dobrega in kaznovanost zla je značilnost pravljic. Marinca je tudi zelo stereotipna, saj veliko joka, je polna pozitivnih vrednot in ubogljiva, opravlja hišna opravila in mati ji zelo veliko pomeni. Da je plemenitega srca vidimo, ko pomaga ženam in popravi vrata ter most. Njena želja po vrnitvi domov je tako močna, da ko jo vile pošljejo na preizkušnjo na grad po pomaranče, postane pogumna in se ne ustraši. A ravno zato, se zasmili starcu, ki ji pomaga. Vseeno ji ta pomoč ne bi prišla prav, če ne bi bila iznajdliva in spretna. Marinca kaže tudi neke poteze moderne ženske, saj se sama bori za svojo svobodo in ne čaka pasivno.
Povezanost z drugimi literarnimi deli
[uredi]Podoben motiv srečamo v pravljici Tri limone, ki je prav tako ljudska pravljica, grškega izvora. Tam je glavni literarni lik kraljevič. Obema likoma je skupno, da živita le z materjo, do katere čutita veliko ljubezen, oče pa je odsoten. Ta motiv je zelo star, a še danes aktualen tudi v sodobnem življenju.
Viri
[uredi]Grafenauer, N., Unuk, J. (2008). Slovenske pravljice. Ljubljana: Založba Nova Revija.