Pojdi na vsebino

Spomeničarski problemi

Dodaj povezave
Iz Wikiverza

Nazaj na Partizanski spomeniki na Geopediji

Kam po Geopediji?

[uredi]

Po obvestilu, da bo maja 2025 Geopedija ugasnila, evidentiram dospele predloge za selitev zbirke partizanskih spomenikov na alterntivne platforme:

  1. samostojno brezplačno gostovanje na Arnesu -- Mitja Iskrić
  2. po zgledu zemljevida Rapalska meja -- Ljubo Motore
  3. po zgledu maPZS -- Ljubo Motore
  4. kot zgodovinski sloj na OSM
  5. hramba na ZRC SAZU, na spletišču Pangaea ali na ZRC SAZU -- Oto Luthar, Rok Ciglič po posredovanju Andraža Ježa
  6. hramba na spletišču ZB -- Gojko Zupanc, Lado Nikšič, Damjan Renko, Miloš Šonc, Pavel Majerle Kukin
  7. hramba na kakem drugem inštitucionalnem strežniku, npr. v Muzeju novejše in sodobne zgodovine, UNG, pri naravovarstvenikih arheologih, ZVKD ... -- Lanko Marušič, Peter Skoberne, Matija Šušel
  8. na Inštitutu za novejšo zgodovino (kot del evropske digitalne infrastrukture za digitalno humanistiko DARIAH-SI); na Sistory -- Darja Fišer; Rok Ciglič
  9. hramba na državnih zemljevidih -- Miloš Šonc, Klemen Erman, Matjaž Rebolj
  10. na spletišču delavnicaMuzej, Celovec -- Mirko Messner
  11. na spletišču avArc, a landscape of memory and temporalities, Nemčija Julia Stolba
  12. Themed routes na spletišču Liberation Route Europe Mirko Messner
  13. Zeleni prstan -- Dušan Škodič
  14. kombinacija OpenStreetMap in Wikipodatkov (npr. spomenik v Orehovici + OSM) s povezavami na ločeno postavljene slike -- Mihael Simonič
  15. OSM + dodaten vmesnik za prikaz, narejen preko Overpass Turbo, ki pa uporabniku ni prijazen. Ali pa self-hosting za iD, poenostavljene rešitve z OL/Leafletom ali drugačni degradaciji in uvozom v kake tuje sorodne aplikacije. -- Jaka Kranjc
  16. za mali denar se da vse spraviti na Google Drive (do 15 GB brezplačno, do 100 GB pa 24 € letno) -- Dušan Škodič
  17. na kakem drugem plačljivem mestu s pomočjo letne vzdrževalnine, h kateri se zavežemo zainteresirani -- Dragan Petrovec
  18. vnos točk v OpenStreetMap, se jih pravilno, čim bolj temeljito označi (doda tage), opise in slike pa spravi na wikipedijo (novi članki ali dopolnitev obstoječih) in vse skupaj poveže z wikipedia in wikidata tagi (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:World_War_II_memorials_in_Ljubljana ; https://www.wikidata.org/wiki/Q13273219 ; primer temeljito označenega in z wikidata povezanega spomenika v OSM: https://www.openstreetmap.org/node/38832221 -- Štefan Baebler
  19. selitev na spletišče Hikuk: Dogodki in kulturna dediščina Slovenije, partizanski spomeniki bi se izrisali na zemljevidu z uporabo ključne besede partizanstvo -- Matija Matvoz
  20. selitev na spletišče Zveze koroških partizanov -- Nikolaj Orasche
  21. Try Peripleo. It won't provide all the required functionality but has filters [1] Gethin Rees
  22. gostovanje na hitrem VPS-strežniku, programiranje spletne strani in implementacija ene od brezplačnih in javno dostopnih digitalnih kartografskih rešitev (Open street maps, Bing maps ipd.), vmesnik za administracijo (urejanje podatkov, uporabniki, uporabniške skupine), strokovno svetovanje in pomoč -- Blaž Žerko in Marko Novak, Lemon Squeeze d. o. o., po posredovanju Milana Rejca
  23. hramba podatkovne zbirke v slovenskem računalniškem muzeju -- Štefan Baebler, Boštjan Spetič idr.
  24. podobni italijanski spletišči https://www.straginazifasciste.it/ in https://campifascisti.it/mappe.php -- Maurizio Lana, Rosanna Rizzi
  25. Yandex maps, GeaBios, Wikimapia

Na OSM registrirani uporabniki lahko na to temo sodelujejo v slovenski OSM-diskusiji

--Hladnikm (pogovor) 17:28, 20. avgust 2024 (CEST), --Hladnikm (pogovor) 08:34, 22. avgust 2024 (CEST)

Med številnimi možnostmi bomo izbirali z mislijo na čim večjo trajnost, razširjenost in živost spletišča, na računalničarsko pomoč pri prenosu in vzdrževanju in na samopobudnost predlagateljev; prepričevanje organizacij in njihovih računalničarjev, naj prevzamejo skrb za zbirko, se ne zdi smiselno. Gre za zbirko v javni lasti, zato vprašanja o njenem posedovanju niso na mestu. -- miran

Dileme v zvezi s prenosom na OSM in WD

[uredi]
  1. Ali je mogoče 8400 točk za partizanske spomenike na OSM oblikovati najprej kot "zasebni sloj", ki se obiskovalcu ali urejevalcu pokaže šele na izrecni ukaz? V takem "zasebnem sloju" bi lahko ohranili tudi točke za odstranjene spomenike (5 %) in točke za spomenike, ki jih je treba še preveriti (3 %).
  2. V drugi fazi bi prečiščene zapise prepisovali v osnovni OSM-jev pogled in med Wikipodatke, verjetno ročno. Trenutno so najbolj izčrpno vključeni judovski spotikavci, drugi partizanski spomeniki pa le redko. 
  3. Ali bi bilo smiselno, da pred prenosom v zbirki na Geopediji odpremo novo polje za EŠD in vanj prenesemo vseh 2700 in nekaj več številk RKD?Še kakšna taka prilagoditev, ki bi olajšala prenos?

Tule so trenutna geopedijska polja za posamezni spomenik:

  • [Koordinate: izvoz zbirke z Geopedije bo gotovo vseboval tudi polje s koordinatami, sicer pri vnašanju koordinate določimo samo s klikom na zemljevid; le v posameznih primerih smo jih dodatno navedli v rubriki Lokacija in dostop, in sicer v različnih formatih]
  • Ime spomenika: [običajno iz dveh elementov, npr. ime osebe in kraj, dogodek in kraj; mestoma potrebno čiščenja]
  • Tip spomenika: [slabo izpolnjeno polje: (spominska) plošča, kip, relief, obelisk, družinski nagrobnik, infotabla ...]
  • Status spomenika: [obstoječ (rdeča zvezdica na zemljevidu), premaknjen ali odstranjen (zelena zvezdica), neobiskan (modra zvezdica); če je polje prazno, je privzeto, da je obstoječ]
  • Besedilo na spomeniku: [rubrika vsebuje obogateno besedilo, ki je v posameznih primerih hudo nasmeteno s tegi: stolpci, večje ali manjše črke ipd.]
  • Slika: [v začetni fazi je bila možna samo po ena slika manjše ločljivosti v rubrikah Slika 1, Slika 2 in Slika 3, pozneje sta rubriki Slika 3 in Slika 4 sprejeli po pet posnetkov večje ločljivosti]
  • Opis in viri: [rubrika vsebuje obogateno besedilo, ki je v posameznih primerih nasmeteno s tegi; vsebuje tudi hiperpovezave na spletno dostopno literaturo in linki na wikipedijska gesla; v tej rubriki se kot ena izmed referenc nahajajo tudi EŠD-ji, ki v OSM zahtevajo svojo rubriko; linke na druga mesta na Geopediji bo treba ročno brisati in jih nadomestiti z linki na spomenike v OSM]
  • Spremembe, dopolnila, popravki: [sem zabeležimo svoje naknadne posege v zapis, npr. Dodal slike, dopisal besedilo, popravil lokacijo itd., z datumom in imenom vnašalca]
  • Lokacija in dostop: [hišna številka in naslov, opis lokacije na terenu, v gozdu, hribih, na polju ipd. tudi koordinate]
  • Občina: [rubrika omogoča izpis vseh obeležij v posamezni občini]
  • K. o., parc. št., lastnik: [katastrski podatki niso vpisani pri vseh spomenikih, ponekod so zaradi nejasne oznake na terenu lahko tudi napačni]
  • Popisovalec: [s polnim imenom ali kraticami, v začetni fazi se nismo podpisovali; imena nadaljnjih urednikov se nahajajo v rubriki Spremembe ...]
  • Datum zapisa: [datum zadnjega posega v zapis; spočetka datumov nismo vpisovali]

-- miran

Nadaljnji premisleki

[uredi]
  • Strah, da bi zaradi nesistematično poimenovanih slik prišlo do zmede, je odveč, ker ima na Geopediji vsaka slika unikatno interno ime in zamenjave niso mogoče.
  • Dolžina polj v opisu objektov v OSM je omejena na 255 znakov, torej bo treba pri prenosu spomenikov na OSM dolga polja skrajšati in skrajšano informacijo opremiti s povezavami na spletna mesta s polno informacijo. Besedila na spomenikih (imena padlih, verze itd.) bomo hranili na Wikiviru, kjer bodo spravljena v pod imenom spomenika, npr. Kostnica v Dražgošah, in uvrščena pod skupni naslov in v kategorijo Besedila na slovenskih partizanskih spomenikih ter znotraj tega po občinah, npr. Napisi na partizanskih spomenikih v Občini Radovljica. — Večje dolžine je tudi polje Opis spomenika. Najustreznejše mesto za opis je geslo o spomeniku na Wikipediji, vendar oblikovanje gesla zahteva več časa in znanja kot postavitev besedila na Wikivir, zato bi bilo izhodiščno mesto za opise spomenikov kar na spletišču, kjer se bo zbirka nahajala.
  • Štefan je pokazal na možnost tematske karte na OSM, npr. z naslovom Antifašistični oz. odporniški spomeniki, kjer bi bili partizanski spomeniki prikazani ločeno od drugih, kot npr. karta defibrilatorjev). --Hladnikm (pogovor) 07:43, 26. avgust 2024 (CEST)

Vrisani spomeniki na drugih celinah, ki jih Geopedija ne prikaže

[uredi]
  • Titov kip v Salti, Argentina, Plazoletta Yugoslavia
  • Titov celopostavni kip v Ciudad Mexico, Mehika

Sloji, ki jih je treba izvoziti z Geopedije

[uredi]

Sloji na stari Geopediji (Geopedia.si)

Sloji na Geopedia.world

Povrhu

  • Občine (212 zapisov)

Polja za novo zbirko Osamosvojitvenih spomenikov

[uredi]
  • Ime
  • Tip
  • Opis dogodka
  • Fotografije
  • Vir informacij z linki
  • Opis
  • Lokacija in dostop
  • Koordinate
  • Leto postavitve
  • Skrbnik
  • Popisovalec
  • Datum vnosa

OSM-šola

[uredi]

Oblikovanje v uMap

  • *single star for italic*
  • **double star for bold**
  • # one hash for main heading
  • ## two hashes for second heading
  • ### three hashes for third heading
  • Simple link: [[http://example.com]]
  • Link with text: [[http://example.com|text of the link]]
  • Image: {{http://image.url.com}}
  • Image with custom width (in px): {{http://image.url.com|width}}
  • Iframe: {{{http://iframe.url.com}}}
  • Iframe with custom height (in px): {{{http://iframe.url.com|height}}}
  • Iframe with custom height and width (in px): {{{http://iframe.url.com|height*width}}}
  • --- for a horizontal rule

Postopek za vpis nove točke

  1. prijavi se v OSM kot urednik
  2. na zgornji letvici izberi dodajanje točke
  3. na levem meniju izberi historic=memorial
  4. na levem meniju izberi dodajanje spominske plošče/spomenika/groba ... (historic=memorial, historic=monument, historic=wayside cross, historic= wayside shrine ...)
  5. izpolni ponujena polja: ime, lokacija (memorial:addr=), material, napis, ime osebe, rojstvo osebe (person:date_of_birth=), link na sliko v Wikimedijini Zbirki ...
  6. klikni na Shrani desno zgoraj
  7. povzemi spremembe levo
  8. klikni Pošlji spremembe

Ali lahko za izpis vseh slovenskih partizanskih spomenikov pri zapisih uporabim hashtag=#slovene partisan monuments?

Zgledi tematskih kart

Oznake za vrste spomenikov

Primeri spomenikov

Spremembe na Geopediji od 19. septembra 2024 dalje

[uredi]
  • Mirko Bračič, Ribnica: Hofer > trgovski center
  • Karavla Ljubelj: Karavlja Lubelj > Karavla Ljubelj
  • OF, Rupa, Dolenja Trebuša: novo obeležje
  • Miloševe pripombe na obeležja v vojašnicah:

Fotografije nepoznanih spomenikov

[uredi]

Prosimo za identifikacijo naslednjih spomenikov na starih fotografijah:

  • [2]
  • [3] (Spomenik pri Kopaču, Pri hiši Sv. Ožbolt 4) DaD Ok
  • [4] (Spomenik Miloradu Stošiču, na stičišču Koroške in Stošičeve ulice, v Kranju) DaD Ok
  • [5] Tekstilna srednja šola v Kranju DaD Ok
  • [6]
  • [7] (Spomenik preboju Prešernove brigade, Selo 98, Žiri) DaD Ok
  • [8] (Predoslje, odstranjen pred 1960)
  • [9] (Puštal 86, plošča na hiši Franca Tušarja, sedaj jo hranijo v hiši) DaD Ok


Spomeniki, ki jih še ni bilo mogoče najti oz. še niso bili obiskani

[uredi]
  • Tešova?
  • Sodišinci, pokopališče?
  • grobišče 36 padlim pod Presedljem?

To poglavje je zastarelo, za sveže stanje pojdi na zemljevid. --Hladnikm (pogovor) 13:52, 22. november 2023 (CET)

RKD je bil za spomenike pregledan in izpisan za kraje na A in B. --Hladnikm (pogovor) 10:11, 30. maj 2019 (CEST) v celoti, zaslužen Miloš Kermavnar. --Hladnikm (pogovor) 18:25, 11. november 2020 (CET)

Načrti

[uredi]

Vodnik po partizanskih poteh (1978)

[uredi]

DaD Ok

Za pregled posamezne pokrajine in vpis manjkajočih spomenikov se vpiši na spodnji seznam. Cela knjiga je tule. --Hladnikm (pogovor) 11:11, 1. maj 2021 (CEST)

Neoznačena poglavja je pregledal in popisal Stane Gradišnik, knjiga je bila tako v celoti uporabljena. --Hladnikm (pogovor) 19:46, 26. avgust 2022 (CEST)

  1. Ljubljana
  2. Dolenjska z Belo krajino: Daniel Divjak: občine Ribnica, Kočevje, Grosuplje, Cerknica; Novo mesto Kermavnar DaD Ok
  3. Gorenjska
  4. Koroška
  5. Notranjska: Miloš Kermavnar: Idrija-Cerkno, Ajdovščina-Vipava
  6. Prekmurje: Ormož DaD Ok, Ptuj DaD Ok Hladnik
  7. Primorska
  8. Štajerska

Spotikavci in Svobodna beseda

[uredi]

Dragi kolegi, kaj naj storimo s spotikavci?[1] Lepo so dokumentirani na Wikimedia Commons, treba bi jih bilo le prekopirati v našo zbirko. Vendar katere? V Doberdobu se nanašajo na Slovence, v Ronkah je mešano, v Trstu in Gorici pa ni mogoče vedeti, ali je šlo za slovenske ali kake druge Žide. Ali je to sploh važno? V Trstu ima ploščo w:it:Alma Vivoda, ki ima slovensko ime, delovala pa je kot italijanska antifašistka, imamo pa tudi spominske plošče garibaldincem in članom angleške vojaške misije na Slovenskem. Jaz bi spotikavce neslovencem obravnaval kot družinske nagrobnike: po eno zvezdico za desetine ploščic v enem kraju. V Celovcu jih je veliko, tudi v Gradcu. Tiste, ki so zunaj meja Slovenije, vendar so v slovenščini, npr. c:File:Anton_Falle_Stolperstein_Crop_slowenisch.jpg, bi popisal vse. Popisal bi tudi vse spotikavce v vseh štirih slovenskih mestih. Kaj pravite?

Zadnjič sem nagovarjal k pregledu arhivskih številk Svobodne besede za obeležji. Na spletu so naslednje:

  • (Številka 98, december 2023)
  • (Številka 97, november 2023)
  • Številka 96, oktober 2023
  • Številka 95, september 2023
  • Številka 94, avgust 2023
  • Številka 93, julij 2023
  • Številka 92, junij 2023
  • Številka 91, maj 2023
  • Številka 90, april 2023 DaD Ok Daniel
  • Številka 89, marec 2023
  • Številka 88, februar 2023
  • Številka 87, januar 2023
  • Številka 86, december 2022
  • Številka 85, november 2022
  • Številka 84, oktober 2022
  • Številka 83, september 2022
  • Številka 82, avgust 2022
  • Številka 81, julij 2022
  • Številka 80, junij 2022
  • Številka 79, maj 2022
  • Številka 78, april 2022
  • Številka 77, marec 2022
  • Številka 76, februar 2022
  • Številka 75, januar 2022 DaD Ok Daniel
  • Številka 74, december 2021
  • Številka 73, november 2021
  • Številka 72, oktober 2021
  • Številka 71, september 2021
  • Številka 70, avgust 2021
  • Številka 69, julij 2021
  • Številka 68, junij 2021
  • Številka 67, maj 2021
  • Številka 66, april 2021
  • Številka 65, marec 2021
  • Številka 64, februar 2021
  • Številka 63, januar 2021
  • Številka 62, december 2020
  • Številka 61, november 2020
  • Številka 60, oktober 2020
  • Številka 59, september 2020 DaD Ok Miran
  • Številka 58, avgust 2020 -- DaD Ok Dušan
  • Številka 57, julij 2020 -- DaD Ok Dušan
  • Številka 56, junij 2020 -- Bor
  • Številka 55, maj 2020
  • Številka 54, april 2020 -- DaD Ok Bor
  • Številka 53, marec 2020
  • Številka 52, februar 2020
  • Številka 51, januar 2020 DaD Ok Daniel
  • Številka 50, december 2019 DaD Ok Daniel
  • Številka 49, november 2019 DaD Ok Daniel
  • Številka 48, oktober 2019 DaD Ok Daniel
  • Številka 47, september 2019 -- DaD Ok Daniel
  • Številka 46, avgust 2019 -- DaD Ok Daniel
  • Številka 45, julij 2019 -- DaD Ok Daniel

Sporočite mi prosim, katero številko boste pregledali, da napravim pri njej kljukico v izogib podvajanju. V opis spomenika prekopiramo besedilo, ki govori o njem, napravimo link na SB, postavimo pa tudi sliko, če je članek opremljen z njo. Za natančno lokacijo spomenika pa pišemo avtorju članka (e-naslove imajo v uredništvu SB). Lepo pozdravljeni, miran

Dogovarjanje

[uredi]

Sodelovanja in perspektive julija 2024

[uredi]

V zadnjem času se povezujemo z drugimi projekti (eforeuropa.eu, avArc, občanska znanost, projekt Gala Kirna Protests, artistic practices and culture of memory in the post-Yugoslav context, Direktorat za vojne veterane in vojaško dediščino, Muzej slovenske vojske v Mariboru); že od prej smo povezani z inštitutom za novejšo zgodovino, ki vzdržuje bazo Sistory, z Javno zgodovino na FF itd. Kakšne premisleke to prinaša?

  • Kako lahko naše gradivo, ki je objavljeno pod licenco CC (to je licenca proste rabe), uporabljajo na drugih platformah? Uporabniki naj citirajo ime fotografa, kadar je ta zapisan, sicer pa naj navedejo le vir citiranih informacij in fotografije, po vzorcu: Dražgoše, kostnica s spomenikom. Partizanski spomeniki. Geopedija. Navedba naj po možnosti vsebuje hiperpovezavo na opis spomenika na Geopediji, takole: Dražgoše, kostnica s spomenikom. Partizanski spomeniki. Geopedija.
  • Čeprav je raba zbirke prosta, sprejmemo ponujeno plačilo za uporabo slik in zapisov o spomenikih. Donator bo po dogovoru nakazal denar fotokopirnici za digitalizacijo partizanske literature, izvajalcu obnove posameznega spomenika, študentu na napotnico za pravopisno, slogovno in tehnično poenotenje zapisov v zbirki ipd.
  • Ponuja se nam sodelovanje pri sorodnih drugih projektih. Pri njih bo vsak od nas dejaven po svoji presoji, po možnosti tako, da ne upočasni svojega dela s slojem partizanskih spomenikov na Geopediji. Za avArc sem npr. obljubil opise 20 slovenskih spomenikov; zapise na Geopediji uporabljam tudi pri pisanju krajevnih gesel in gesel o večjih spomenikih na Wikipediji; sistematično se bodo tega lotili študentje na ljubljanski zgodovini.
  • Podobno bomo ravnali ob pobudah za odprtje novih delovnih področij na Geopediji, npr. sloja Osamosvojitveni spomeniki v sodelovanju z ministrstvom za obrambo (Danielov predlog).

--Hladnikm (pogovor) 14:13, 24. julij 2024 (CEST)

Kaj paše v zbirko Partizanski spomeniki in kaj ne

[uredi]

dragi vsi, mogoče bi pri dvoumnih primerih morali vpeljati anonimno glasovanje in potem upoštevati večinsko odločitev. spomenik VII. kongresu partije je podobno oddaljen od nob kot sestanek KP nad kamnolomom v kamni gorici leta 1936, ki je bil v partizansko zbirko vpisan celo prvi. zborniki partizanskih spomenikov so take spomenike praviloma vključevali. tale pri parlamentu je v sklopu grobnice herojev, kar legitimira njegovo vključitev. proti vključitvi govori dejstvo, da ni nikjer izrecnega sklica na nob. če bi bil (npr. v člankih ob postavitvi), potem bi morali to upoštevati, kakor upoštevamo povezavo kmečkih uporov in nob.

podobno je s kipom bučarja. (link na wikipedijo sem popravil.) če bi ga iz sloja partizanskih spomenikov izpustili, bi prečrtali njegovo štiriletno partizanščino, kar bi koristilo samo domobrancem, nenavadno pa bi bilo tudi zaradi soseščine kipov kavčiča in stanovnika. do povojne nomenklature ni bil kritičen samo bučar, ampak tudi stane kavčič, pa dušan pirjevec itd., ki jih nismo izločili iz zbirke. v tem primeru glasujem za ohranitev.

po miloševem predlogu sem dileme, kako naprej z delom pri zbirki partizanski spomeniki, oblikoval tako, da so namesto vprašanj zapisani kar predlogi, glejte na Spomeničarski problemi#Sodelovanja in perspektive julija 2024 in prispevajte popravke. glede porabe denarja, ki nam ga ponuja gal kirn, se zdi v tem trenutku najbolj enostavno z njim plačati nekaj digitalizacij. pa vas prosim za naslove knjig, ki bi jih najprej želeli imeti v digitalni obliki, ki bo olajšala iskanje po njih. 

da tehle premislekov ne pozabimo, jih bom postavil na wikiverzo ob naše druge orehe. lepo pozdravljeni, --Hladnikm (pogovor) 15:01, 24. julij 2024 (CEST)

V V pon., 22. jul. 2024 ob 11:46 je oseba Miloš Kermavnar <milos.kermavnar@gmail.com> napisala:

> Pozdravljena Mojca in Miran.

> Ta zapis načenja sistemska vprašanja, zato predlagam, da Miran pripravi vzorčno rešitev.

> Za VII. kongres sem že jaz dodal manjkajočo piko. Zaradi tega nisem vnesel Spremembe in tudi nisem spremenil Datuma zapisa. Ta rubrika ima po dogovoru pravzaprav vlogo evidentiranja zadnje spremembe na zapisu. Dodana je bila naknadno, zato so starejši zapisi pogosto še brez vnosa, datum prvega vnosa pa je poleg popisovalca (pojasnilo za Mojco). Zase sem zadrego ali je to partizanski spomenik ali ne, rešil z geslom vsi123 v Opisu. Tako označujem zapise, kjer imam kakšen dvom, nimam pa še med popisovalci usklajene rešitve.

> Obeležja pomembnim Slovencem v bližine grobnice narodnih herojev sodijo, po mojem mnenju, med tista, ki so potrebna osvežitve.

> V tem primeru bi med osvežitve dal Lokacijo, ki je mala zadrega (ker omogoča različne opise), pa tudi grafično uskladitev. Tu bi dodatne fotografije lahko prišle zelo prav.

> France Bučar verjetno sodi med osamosvojitelje, saj (nedelujoča) povezava na Wikipedijo ne pokaže nič izstopajočega v času NOB, ki jo je srečno, ne pa lahko, preživel.

> Miran, zdaj čakam na tvoje usmeritve popisovalcem, če je, seveda, že napočil zanje. Morda pa še nismo tako daleč in bi bilo prav, da se predlogi ne izgubijo za čas, ko jih bomo res potrebovali. Predlagam, da tudi drobne popravke in dopolnila vneseš kar ti.

... in še

[uredi]
  1. Vlasta Felc nagovarja k raziskavi vloge slovensko govorečih avstrijskih Korošcev v okupatorski vojski pri nas, ki so v posameznih primerih najbrž blažili okupatorjevo nasilnost. Ali pa jo potencirali, kot npr. Odilo Globočnik. Njihova imena, zgodbe, usode.
  2. Nejc Plečko na panojih v dražgoškem muzeju pogreša imena in fotografije tistih 30 ali nekaj takega partizanskih borcev, ki so po dražgoški bitki prestopili na nemško stran; med njimi je bil tudi prvoborec Dušan Jan; v partizanskem zgodovinopisju in v naši zbirki izdajalci ne bi smeli biti tabu; v partizanskem leposlovju sta izdajstvo oz. stalna nevarnost izdaje ena vidnejših tem.
  3. Franko Pleško septembra potuje v italijanski Bari po sledeh padlih prekomorcev. Obljubil je fotografije, gpxe in opise lokacij obeležij, slovenskih in drugih; imamo torej novega sodelavca. --Hladnikm (pogovor) 18:31, 25. julij 2024 (CEST)

Starejši pogovori in dogovori

[uredi]

Daniel Divjak pon., 18. jan. 19:26: Številke 62, 61, 60, 59 in 58 so najbrž letnik 2020.

Res je, v spletnem arhivu SB so žal pomešani tudi drugi podatki. -- miran

dusanskodic@gmail.com pon., 18. jan. 19:59: Meni lahko prepustiš dve številki, katerikoli ...

Daniel Divjak pon., 18. jan. 20:25: Pri pregledu obeležij sem pri zapisu v Pišecah zasledil, da je isto obeležje zabeleženo dvakrat in sicer eno blizu drugega. Prvo je zabeležil Andrej Cizl Pišece-pokopališče, opis samo napisan na eni plošči ter drugi zapis Pišece pri pokopališču (lokacija tik nad 11A) Andrej Petovič in Stane Preskar, z več zapisanega teksta in pripisom "nedokončano". Stane Preskar je predsednik združenja v Brežicah. Fotografije so enake., drugi zapis je bolj popoln, z možnimi dopolnitvami iz starejšega opisa, prav tako sta dve poziciji, mesto spomenika je na zgornjem delu pokopališča (http://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_F2518:3176_x1741975.7467218826_y5781136.817259179_s19_b362).

Lep pozdrav! Daniel

franc.marusic@ung.si: Strinjam se s popisovanjem spotikavcev po Sloveniji, popisovanje spotikavcev v Trstu, Gorici, Celovcu, Gradcu pa se zdi že kar daleč od začetne namere popisa partizanskih spomenikov. Drugače bi rekel za Doberdob, saj je med njimi verjetno večina ali pa vsaj nekaj partizanskih deportirancev. Za Gorico lahko potrdim, da v kolikor so to vsi goriški spotikanci, med njimi vsekakor niso vsi deportirani Slovenci. Na pamet lahko imenujem vsaj enega bližnjega sorodnika, ki spotikanca očitno nima, prepričan pa sem, da je bilo umrlih Slovenskih taboriščnikov iz Gorice več.

Ali kdo ve, ali se bo spotikance vgrajevalo za vse umrle taboriščnike, ali je to v Sloveniji versko/etnično/... zamejeno? lp Lanko

Miloš Kermavnar tor., 19. jan. 11:31: Pozdravljen, Miran

1. Spotikovci so tudi zame vprašanje v povezavi s Partizanskimi spomeniki.

Jaz gledam na "Partizanske spomenike" kot na mesto, kjer so zbrana obeležja o osebah in dogodkih povezanih z aktivnim uporom proti okupatorju. Pod to razumem tiste, ki so se aktivno uprli (partizani), kot tudi tiste, ki so trpeli zato, ker so bili po rodbinski, krajevni ali kaki drugi okoliščini blizu idejam NOB. To ne pomeni, da drugi ljudje med vojno niso trpeli. Judje so trpeli in bili izpostavljeni iztrebljenju samo zaradi svoje vere. Če bi Hitlerjev načrt uspel, bi prav kmalu prišli na vrsto pripadniki Slovanskih narodov.

Spotikovci na izredno učinkovit in lep način predstavljajo spomin na Jude po kriteriju rojstva in tragične medvojne usode (smrti). Pregledal sem jih le nekaj, vendar nisem našel nobene zgodbe, ki bi bila navezana na NOB. Tudi sicer ni nobenega komentarja v za to predvideni rubriki pri spotikovcu. V tem smislu mi nekako ne sodijo med Partizanske spomenike, razen v primerih, kjer je povezava na NOB. Nimam pa nič proti, če so na našem seznamu. Morda na način kot ga predlagaš. Nisem pa prepričan, da sodijo na seznam zunaj sedanjih mej Slovenije.

2. Med gledanjem zapisov o obeležjih so tudi taka, za katera ne vem, ali sodijo na Partizanske spomenike. Dva navajam:

3. Glede Svobodne besede: Zaenkrat ne bom pregledoval. Jaz sem sicer pregledal številke od 48-57, a le v rubriki »V sliki in besedi« in bi bilo potrebno pregledati vso vsebino. Ovira mi je bila tudi lokacija spomenika in fotografija iz časopisa, za katero pa sporočaš kako jo dobiti.

4. Ostalo

  • Ne vem kaj storiti v primeru, ko srečam zapis (zadnji stavek zapisa), kjer je omenjen obstoj partizanskega obeležja, drugih podatkov pa ne najdem: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bel%C4%8Dji_Vrh
  • Opažam (pre)veliko spoštovanje zapisanega ob posameznih zapisih na Geopediji. Posebej ob dopolnitvah zabeleženih, a kasneje obiskanih obeležij, ker ostaja zapisano »nedokončano«. Mislim, da bi lahko to oznako popisovalec (ki je tak zapis dopolnil) odstranil, ko so izpolnjene vse rubrike.
  • Izredno pohvalen in poveden je seznam obeležij NOB v slovenskem zamejstvu (Italija in avstrijska Koroška). Velika pohvala za to delo.

Lep pozdrav Miloš

Franc Kulovec 19. jan. 2021 18:37: Po vnašanju spomenikov v Geopedijo mi je ostalo kar nekaj zabeležk, zato sem se odločil, da bom poskusil vse to objaviti v knjigi. Knjiga je končno izšla, tako da bodo tudi starejši, ki nimajo ali niso vešči interneta, lahko prebrali, kje in katere spomenike imamo v občini Dolenjske Toplice in zakaj so tam postavljeni. Ker ste me posredno izzvali k temu dejanju, bi vam poslal izvod knjige, zato bi vas prosil za vaš naslov.

PS: Knjige je možno tudi kupiti pri našem predsedniku Avgustu Bradaču [...] bavgust8@gmail.com po ceni 15 € plus poštnina. Ves denar bo šel za obnovo spomenikov. V Rogu imam še kar nekaj dela, vendar po koroni še nisem sposoben za kakršne koli napore.

Lep pozdrav Franc

Miloš Kermavnar 18. sept. 2021: [...] 2) Več spominskih plošč na eni lokaciji, opisujejo pa različne dogodke, kot je v Erzelju, se mi zdi smiselno opisati vsakega v svojem zapisu. V takih primerih gre pravzaprav za združitev na eni lokaciji iz različnih razlogov: dogodki so se v različnih obdobjih dejansko odvijali na tej lokaciji.

  • Praktičnost 1: več dogodkov je že ob prvotni postavitvi obeleženih na istem mestu (v sredi vasi, na kulturnem domu ali šoli), čeprav so se odvijali nekje v bližnji okolici, ki ni na vsakdanjih poteh ljudi. Primer za to bi lahko bil Erzelj.
  • Praktičnost 2: Več dogodkov se je odvijalo v okolici, imeli so svoja obeležja, so pa jih sčasoma začeli odstranjevati (s fasad na primer). Zato so jih združili na enem centralnem mestu, da so jih ohranili. Nastali so nekakšni spominski parki. Pričakujem, da bo marsikje bodočnost takih obeležij odvisna predvsem od takega načina obeleževanja. Tako idejo sem že večkrat srečal pri ljudeh, ki jim je mar za partizanska obeležja. Tak primer je v vasi Cesta pri Ajdovščini, kjer so k novemu obeležju požiga vasi prenesli še obeležja s poslopij v vasi. Tam so sicer dodali še eno obeležje, ki ni povezano z NOB.

Če brskam po Excel zapisu iz Geopedije, je tako obeležje vsekakor lažje najti. Morda bom ob priložnosti, morda ob obisku in lastnih fotografijah kar jaz razdelil ta zapis na tri različne na isti lokaciji. Če pritisneš na zvezdico, se tako pokažejo vsa obeležja v bližini klika. Morda je bilo v stari Geopediji to problem, sedaj ga pa ne vidim.

3) Primer Graške gore: Če je zapis v RKD, ki opisuje območje dogajanja, kot je primer Graške gore, pa tudi čisto konkretnega dogodka: tiskarne Trilof, Udin boršt, pa tam ni obeležja, bi ga vseeno zabeležil in označil z zeleno zvezdico, v opis pa zapisal, da tam nikoli ni bilo obeležja. S tem se bo (vsaj) tu ohranil nek spomin. Na to me napeljuje brskanje po uradnih evidencah obeležij v posameznih občinah, kjer je pri nekaterih opomba "nepomembno". Ne vem kaj so imeli zapisovalci v mislih, jaz bi si to razlagal: "nimamo nič proti, če ga kdorkoli odstrani". To je lahko za koga že dovolj velik signal.

4) Obeležja, ki jih popisovalci niso obiskali, bi ohranil kar z modro zvezdico. Ta mi predstavlja izziv, da bi si tako obeležje ogledal, fotografiral in predstavil. Več razlogov vidim za modro zvezdico: Na Street View je viden marsikateri spomenik, celo čitljiva plošča. Vsakič sem v skušnjavi, če bi tako fotografijo zaslona prilepil k obeležju. Na Krasu jih je kar nekaj. Poleg pravnega vidika [...] je vprašljiva tudi kakovost take fotografije. Zasledil sem že zapise, označene z rdečo zvezdico (obiskan!) in brez fotografij; to se mi ne zdi ravno posrečeno, saj fotografija prinaša veliko več informacij o obeležju kot sam opis. Da so res izziv, sem videl, ko sem obiskal Renče in Vogrsko. Modra obeležja, ki jih nisem našel oziroma mogel fotografirati, so bila po nekaj dneh že rdeča in obiskana. Zato sedaj, ko naletim na neobiskano obeležje, enostavno pritisnem, da ga bom spremenil in brez spremembe shranim. S tem se ta zvezdica postavi nad vse ostale pod njo. To me včasih jezi, vendar upam, da še bolj jezi koga drugega in se bo potrudil, da bo zvezdica lahko rdeča. [...]

Razne dileme in rešitve

[uredi]

QR-kode

Odgovor na ponudbo podjetja QR-NOB:

- V poštev pridejo le osrednji spomeniki z veliko imeni padlih in drugih žrtev, saj je le pri njih mogoče pričakovati prižiganje virtualnih sveč; prihodek od prižiganja sveč na računalniku je sicer zelo negotov. - Postavitev tablic s kodo ne bo legalna, če ponudnik zanjo ne bo priskrbel potrebnih dovoljenj (lastnik parcele, ZVKD, DARS, Ministrstvo za okolje in prostor, KS itd., za njihovo pridobivanje sva potrebovala pol leta), o čemer v ponudbi ni besede. - Storitev v ponudbi ni časovno omejena, v pogodbi pa zagotovo bo, kar pomeni, da je treba računati z dodatnimi stroški za podaljšanje servisa, nadomestilo poškodovane ali ukradene table (predmet vandalizma bo zlasti rdeča zvezda), spremembo in ažuriranje informacije ipd. - Osebno se s tovrstno komercializacijo spomenikov NOB ne strinjava; ZB naj denar raje nameni vzdrževanju spomenikov, za trajno in zastonj informacije o spomeniku v več jezikih pa poskrbi na Wikipediji bodisi v samostojnem geslu bodisi v geslu o krajevnih znamenitostih.

Daniel Divjak 30.9.2021: Zanimivost, da sem ponovno naletel na primer, da je spominsko obeležje bilo shranjeno pri sorodniku, ki je povezan z osebo omenjeno na plošči. Najprej sem pred časom v bližini Šentjurja želel fotografirati spominsko ploščo posvečeno ustanovitvi prve celice KP v Šentjurju. Žal je ni več na steni hiše, pojasnilo je bilo, da je sorodnik ploščo odnesel v Zagreb. Po dveh mesecih iskanja sem dobil odgovor iz Zagreba in pojasnilo, da plošče v Zagrebu ni. Včeraj pa sem za ploščo, ki je bila na Partizanskem vrhu zdaj Sveti planini nad Trbovljami in je bila posvečena padli partizanki Marjeti Vresk,s pomočjo Marije Govejšek, dolgoletne predsednice ZB NOB Trbovlje, dobil podatek, da naj bi ploščo shranil sin. S pomočjo interneta sem ga našel in se dogovoril, da ploščo, ki jo je rešil ob obnovi hiše, lahko fotografiram. Zgodba s srečnim koncem. Tako je tudi z doprsnim kipom, ki je bil v šoli, katera je nosila ime Oto Vrhunc-Blaž in se je s sklepom skupščine občine Ljubljana-Šiška leta 1992 preimenovala in s tem je kip postal moteč. Tako sem dobil podatek, da je doprsni kip pri njegovem sinu."

Na začetku projekta na Geopediji je bila večkrat izrečena pripomba, da partizanskih spomenikov ni vredno na novo popisovati, češ da imajo vse že popisane področne zveze borcev in da so vpisani tudi v Register kulturne dediščine. Izkazalo se je, da Register kulturne dediščine, za katerega skrbijo na Ministrstvu za kulturo, vsebuje le okrog 70 % vseh partizanskih spomenikov in da so podatki v njem zastareli, pomanjkljivi, že skraja napačni (to velja zlasti za spomenike na težje dostopnih krajih, do katerih se popisovalci niso potrudili) ali do partizanov celo izključevalni: cela Škofja Loka ima npr. v Registru iz časa druge svetovne vojne le štiri lokacije, in to so nemški bunkerji, ne pa partizanski spomeniki, kar med vrsticami sporoča, da je na Škofjeloškem zgodovinskega spomina vredno samo to, kar je bilo nemškega.

Področne zbirke spomenikov so popolnejše, vendar so spomeniki vanje vpisani neenotno, največja pomanjkljivost pa je, ker jih ni na spletu. Ker kar ni na spletu, se ne vidi in ne prispeva k zgodovinskemu pomnjenju in je za javno mnenje tako rekoč mrtvo. --Hladnikm (pogovor) 15:53, 22. september 2017 (CEST)

Miloš Kermavnar 11. 5. 2020: Kurirska postaja G-28 nad Hrušico, ki si jo zaman iskal avgusta 2012. Pri tem se mi postavlja vprašanje ali je možno, da bi se podatki o možni lokaciji toliko razlikovali med seboj glede na različne vire. Pri Partizanskem prehodu čez progo v Log v Bohinju sem resda videl, da se je popisovalec pri vnosu lokacije v Register kulturne dediščine zmotil za eno križišče. To razumem bolj kot lapsus. Pri G-28 pa gre za dva hriba!? Postajo G-28 nad Hrušico pa bom v prihodnosti morda tudi sam obiskal. Za začetek razmišljam o lokaciji iz Registra.

Podobno vprašanje se mi postavlja tudi pri obeležju LAVRICA, SELA, Selska dolina. Lokacija na Geopediji in v Registru se razlikujeta za kakih 700 m. Glede na dejstvo, da je spomenik na fotografijah videti relativno nov, pa se mi postavlja vprašanje, če ne gre za novo postavitev obeležja za isti dogodek, in morda staro (iz leta 1977) še kje obstaja. (Tak primer sem našel na Javorniku nad Črnim vrhom.) Lahko bi ga morda postavili namesto na odročni lokaciji (sedaj sredi gozda), na mesto, kjer bi lahko spomnilo na dogodek več ljudi.

Teofil Bizjak 11. 5. 2020: V tem primeru gre za napako pri vnosu v Register kult. dediščine, o čemer sem jih že opozoril, vendar ne vem, kaj, kako in kdaj bodo na to reagirali! Gre za spomenik NOB, ki so ga postavili 1976 in ne 1979, kot je razbrati iz opisa EŠD: 28410. Iskanje tega pomnika po podatkih iz RKD mi je vzelo kar nekaj časa, tj. plezanje po hribu gor in dol ter sem in tja, a nisem odnehal, dokler ga nisem staknil, nato pa še v bifeju v Selah opravil nekaj razgovorov z domačini, ki so potrdili, ko so videli še fotografije spomenika, da je to edini takšen spomenik v tem okolišu in da drugega ni!

Kar se tiče mojih izkušenj o jemanju podatkov iz RKD (ministrstvo za kulturo) moram reči, da so dobre in da ni večjih odstopanj, vendar potrebnih popravkov, ki so za nekatere pomembni! se jih radi ognejo. Včasih celo pa tudi prisluhnejo! Hmmm. Pa vendar! Z njimi še gre! Huje je z Registrom, ki obsega grobove, grobišča ..., in ki ga opravlja in vodi Ministrstvo za delo, družino, soc. zadeve ... Tam ikone sadijo po zemljevidu, kamor padejo. Npr. grobnica na Brezjah nad Pijavo Gorico je točno locirana (MK), ikona za to grobnico (MDDSZEM) pa je 2,1 km jugovzhodno in če ne prebereš vseh sporočil, ne veš, da gre za eno in isto zadevo! Na opozorila ne reagirajo!

Miloš Kermavnar 20. aprila: Ustavil sem se na pokopališču v Poljanah nad Škofjo Loko in poiskal grob Miklavčičevih iz Suše. Grob je urejen, napis na nagrobniku obnovljen. Na Geopedijo sem vnesel fotografije in dopolnil napis na grobu. Morda bi na osnovi gornjega dejstva lahko dopolnili tudi opis. Meni podrobnosti niso poznane, vendar vse izgleda tako, da sedaj grob ima skrbnika.

V predhodno vnesenih primerih sem že parkrat naletel na spremenjene okoliščine na spomeniku ali pa samo dodal manjkajoče fotografije. Sedaj se pod fotografijo vidi tudi ime datoteke, pa bi morda bilo dobro, če bi se v tem imenu pojavil datum nastanka. Tako bi imel še dodatno informacijo in ne bi bilo potrebno samo s tem obremenjevati opisa. Jaz sem to že parkrat napravil, opazil pa sem tudi pri npr. Škodiču in Marušiču.

Ivan Krivec 11. 5. 2020: Letos 22. januarja sem obnovil napis na plošči, prosim, če bi dopolnil text zamenjal ali dodal slike na stran geopedije ... Pozabljena spominska plošča ni več pozabljena, osvežena je in narejen nov napis katerega že davno ni bilo. V vklesanih kanalih črk ni bilo sledu barve niti malo, zbornik pomnikov iz leta 1975 pa piše, da je bil napis rdeče obarvan. Napis je bil pobarvan verjetno samo takrat, prvič in zadnjič, ko je bila plošča odkrita, to je davnega leta 1965. V tej hiši že dolgo nihče ne živi, ampak vseeno naj spomin ostane čim dlje ...

Pavel Majerle Kukin 17. aprila 2020: Čestitke vsem sodelujočim aktivistom in organizatorjem! Po pravici povedano sem bil lani kar malo skeptičen kdaj bo številka 5000, iz razloga ker se mi je zdelo da se vse nekaj počasi odvija ali pa morda celo zmanjkuje volje in na koncu morda tudi kadrov za to delo. Sem z vami vred srečen, da ste me prepričali!

Nadaljnje moje razmišljanje pri NOB vrednotah je naslednje: 1. Posebej je potrebno povedati še, da obstajajo grobišča NOB v zamejstvu Hrvaška na lokacijah: Delnice, Fužine, Lokve, RAB, Plešce pa še se bi kaj našlo. Ta grobišča so nujno potrebna obnove, ker so nekateri grobovi v izredno slabem stanju. Tukaj bi morala dati pobudo republika Slovenija, republiki Hrvaški, da se pokrene obnova teh vrednot NOB. V teh grobovih je veliko partizanov borcev iz Kočevske, ki so preminuli v bojih. Ali bi morda zavedli tudi ta grobišča v evidenco Wikipedije?

2. V sedanjem času se globoko zavedamo te situacije današnjega časa zaradi korona virusa Covid-19, vendar nam to ne more in ne sme biti izgovor, za spomladansko čiščenje in preventivno vzdrževanje vrednot NOB. Res, da nam tokrat ni viden sovražnik, kje in od kod nas čaka, ubrati je potrebno zahtevane samozaščitne ukrepe in pristopiti k delu vsaj delčkom razmišljanja po kmečki pameti! Jaz sem že to opravil pa virus mi ni nič smetal, verjamem pa da je težava na večjih pokopališčih ...

Pavel Majerle Kukin 9. aprila 2020: Ni problem označevanja s QR kodo! Težava nastane zaradi obstojnosti nalepke ... Torej če želite imeti neomejeno obstojno nalepko s QR kodo, se mi javite! To tehnologijo imam od izdelave info tabel! Da označite vse NOB vrednote s QR kodami je odlična ideja! Pri tem bi morala biti naveza tako izdelana, kot pri kolesarskih stezah, da z mobitelom klikneš na QR kodo in dobiš iz Vikipedije dodatne informacije za to NOB vrednoto.

Anton Petrovič 17. aprila 2020: Pozdravljeni, sotrudniki! Nekaj časa se nisem oglašal, ker so bile druge zadeve (zdravstvene) v prednosti. Spodnje Posavje je dobro, celo zelo dobro pokrito. Se bom pa usmeril iz Kostanjevice priti Novemu mestu in temu delu Dolenjske. Ko bo konec te norije, se pa res lahko srečamo enakomisleči! Ostanite zdravi! Tone

Anton Petrovič 10. aprila 2020: Pomemben dosežek je bil, poleg ostale skrbi za spomenike iz obdobja NOB, tudi tale. Lep primer prizadevnega dela in uspešnega sodelovanja! Skupaj smo močnejši in uspelo nam bo!

Vojko Hobič 10. aprila 2020: Miran, ne samo, da popisujem. Jaz obenem tudi obnavljam spomenike, in plošče. V prilogi je plošča iz Žarščine in tudi kar sem napisal za Svobodno besedo.

Miloš Kermavnar 10. aprila 2020: Vesel sem bil tudi reakcije ob vnosu 5000-ega spomenika. Res si želim, da bi modre zvezdice privabile tiste, ki so te spomenike obiskali ali pa jih kako drugače bolje poznajo in bi dopolnili manjkajoče rubrike. Pa tudi, da bi ugotovili, da tudi oni poznajo še kak spomenik, ki ga na geopediji še ni. Jaz sem se poslužil Rutarjevih evidenc, ki so res veliko delo, še posebaj tiste tabele, ki obsegajo tudi katastrske podatke. Poleg tega vsebujejo verjetno vse na tistem teritoriju (v uvodu omenja 338 obeležij) in ne le tistih iz kulturne dediščine. Te iz prejšnjega dne (in ti so v veliki manjšini) sem vnesel le v primerih, ko sem jih našel na Street View ali pa je bila lokacija jasno opisana npr. "na pokopališču".

Pobrisani dvojniki

[uredi]

Zajasovnik pri Vranskem: "Spomenik. Na tem mestu ni spomenika. Preveril sem pri Konjškovih. / Ime spomenika Spomenik. Na tem mestu ni spomenika. Preveril sem pri Konjškovih. / Tip spomenika / Status spomenika odstranjen / Besedilo na spomeniku / Slika 1 / Opis in viri vsi123 / Spremembe, dopolnila, popravki Tu ni spomenika. Napačna lokacija? / Lokacija in dostop Ni dokončna / ObčinaVransko / K. o., parc. št., lastnik / Popisovalec Bor1974 S. Gradišnik, 6.junija 2021. / Datum zapisa 24/08/0024"

Sedmim padlim borcem 1. Štajerskega bataljona, Slivnica pri Celju oz. Sv. Helena v Javorju | Pri cerkvi je grobišče s spomenikom 7. padlim borcem 1. štajerskega bataljona in brigade Mirka Bračiča. Grobišče je na novo urejeno 4.7.1976. Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 585 vsi123. | Pri pregledu prostora 03.VII.2021 tega grobišča ni. Bor1974-14.IIII.2023 | Napravil sem napako. Spomenik je pri cerkvi Sv.Helene, zato sem zeleno zvezdico premaknil k cerkvi Sv.Helene. S.Gradišnik, 9. 7. 2023 | M. Kermavnar, 21.7.2023, spremenil zvezdico v modro, ker lokacija očitno ni bila obiskana. | S.Gradišnik, 26. 8. 2023, spremenil zvezdico v rdečo, ker se opis zagotovo nanaša na isti spomenik.V Vodniku na str.585 dobesedno piše: Slivnica pri Celju, pri cerkvi grobišče s spomenikom 7. padlim borcem 1. štajerskega bataljona in brigade Mirka Bračiča. Striže zapis Slivnica pri Celju, ne pa Sv. Helena. | Lokacija in dostop: Pri cerkvi v Slivnica pri Celju.

Briški četi, vrh Sabotina, odkrit 9. 9. 1973. JSNP, 143, https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6698_x1519037.3831048724_y5779325.204268224_s13_b362

7. 6. 2021 spomenika na Sabotinu nisva našla. Iskala sva v okolici doma (muzeja, okrepčevalnice) in proti vrhu. Na fasadi ob vhodu so znaki odstranjene plošče. Povprašati, če je mogoče v notranjosti muzeja. -- M. Hladnik 13. 6. 2021 Na Vugovi planini na Sabotinu. Kje točno? M. Hladnik 26/04/2021 Vpis spomenika pri koči izbrisan. 26. 10. 2022 M. Hladnik

Po sporočilu Mitje Močnika 26. 10. 2022 na nekdanji karavli na vrhu Sabotina nikoli ni bilo partizanske spominske plošče, ampak samo tabla z imenom karavle. Spomenik briški četi je pri lovski koči.

Prestaviti

[uredi]
  • Spominski park na Medvedjeku DaD Ok prestavljeno v sloj Osamosvojitveni spomeniki oz. Spomeniki osamosvojitvene vojne 1991. na stari Geopediji
  • Zavetniki DaD Ok prestavljeno v sloj Osamosvojitveni spomeniki oz. Spomeniki osamosvojitvene vojne 1991. na stari Geopediji

Wordova datoteka s spomeniki, ki so bili iz zbirke izločeni (45 obeležij), je dostopna na https://slov.si/doc/izloceni_spomeniki.docx . Opremljeni so tudi s slikami in koordinatami, prekopirajte jih prosim v ustrezne druge sloje na Geopediji. --Hladnikm (pogovor) 18:28, 11. november 2020 (CET)

  • po opozorilu M. Kermavnarja zbrisal spomenik 29 žrtvam eksplozije v smodnišnici v Jezernici (Italija) maja 1945 -- M. Hladnik 17. 1. 2022
  • po opozorilu M. Kermavnarja zbrisal ploščo na koči na Govejku, ki jo je 1935 posvetil škof Rožman -- M. Hladnik 17. 1. 2022
  • Vranke nad Blagovico
  • Valentin Vodnik, Koprivnik
  • Villa rustica, Mošnje
  • Žnidaršič, Vajnež
  • Robič, Plavški Rovt
  • 1. svetovna vojna, npr. v Gornjem Gradu
  • 1. svetovni vojni, Kotlje
  • 1. svetovna vojna, Gorjansko
  • osamosvojitveni vojni v Metliki
  • generalu Maistru
  • Martinu Cerarju, Ihan
  • Ravnica (Mošnja)
  • Hrvatski trg, Ljubljana (1. sv. vojna)
  • Nova Štifta 1. svetovni vojni
  • Ljubljanska cesta 69, Domžale (osamosvojitev)
  • Sanabor 1a (osamosvojitev)
  • Vrhpolje 43 (osamosvojitev)
  • Primskovo (farna plošča)
  • Ladja 30 (skladišče orožja 1991)
  • Doprsni kip Rudolfa Maistra, Unec
  • Povojnim žrtvam v Grahovu
  • Zamolčanim žrtvam (več spomenikov)
  • Ljubno ob Savinji (dva spomenika 1. svetovni vojni) Umaknil iz zbirke --Hladnikm (pogovor) 18:17, 11. november 2020 (CET)

Prijave izginulih ali poškodovanih spomenikov policiji

[uredi]

Prijaviti odstranitev

[uredi]
  • Nomenj (dve odstranjeni plošči)
  • Kostanj
  • Lovska koča Talež DaD Ok
  • Duplje DaD Ok
  • Mače DaD Ok
  • Zapolje pri Vranji peči
  • Kardeljeva koča na Mali planini
  • Spodnje Palovče
  • Davča DaD Ok, vendar brez odziva
  • Peko Tržič DaD Ok, odziv je bil, vendar so plošče še vedno v neki drvarnici
  • Aljažev stolp na Triglavu DaD Ok, uspelo
  • Jesenice (ducat spomenikov in spominskih plošč) DaD Ok, vendar brez odziva
  • Zalog pri Ljubljani DaD Ok, vendar brez odziva

Zgled prijave

[uredi]

Spoštovani gospod komandir Robert Račman, prijavljam izginotje naslednjih šestih spominskih plošč v občini Jesenice:

  1. Hrušica 55: Vojakoma Martinu Ščurku in Andreju Skobernetu, lastnik plošče Slovenske železnice (http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2628_x424713.629620117_y145478.212204193_s18_b4). EŠD 5337 (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5537). Trenutni stanovalci na tem naslovu in sosedje ne znajo povedati, kdaj je plošča izginila s fasade.
  2. V bregu nad hišo Spodnji Plavž 20: Rupertu Kiršnerju, (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2630_x425637.875_y144227.04296875_s16_b4). EŠD 5367 (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5367). Plošča je pogrešana od leta 2013.
  3. Pionirska ulica 4: Ludviku Benedičiču (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2617_x430001.769226074_y142737.286565781_s16_b4). Lastnika Zidarevića ni bilo doma, da bi ga vprašal, zakaj plošče po obnovi hiše ni montiral nazaj na fasado. # Cesta železarjev 27: Ferdu Korenu (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2633_x428987.417800903_y143383.021625519_s17_b4). Na mestu podrte hiše je zdaj servis Peugeot, na vprašanje o plošči po e-pošti se niso odzvali.
  4. Cesta Toneta Tomšiča 10: Bertiju Vergelu (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2634_x428452.877845764_y143905.874288559_s17_b4). V obnovljeni hiši ni bilo nikogar doma, da bi povprašal o usodi odstranjene plošče.
  5. Cesta Franceta Prešerna 48 (Glasbena šola Jesenice): Francu Marklju (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2762_x427937.254272461_y143576.998577118_s18_b2). V dokumentaciji ZB Jesenice piše, da je plošča v hrambi muzeja, vendar v muzeju plošče nimajo evidentirane. Na enak način so že pred leti izginile tudi druge plošče s področja nekdanje železarne, zaupane muzeju; njihovo izginotje bom prijavil posebej.

Opravičujem se, če je bila katera od odstranitev že prijavljena. Vesel bom podatka, kdaj se je to zgodilo, da ga vnesem v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji (http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4). Pri prijavah vandalizma nad spominskimi ploščami v drugih občinah so bili občinski organi, krajevne skupnosti, lokalni ZVKD-ji in področne Zveze borcev neodzivne, zato prijavo pošiljam tokrat samo na naslov policije, ki se je doslej zgledno odzvala. Z lepimi pozdravi, Miran Hladnik

Od: Miran Hladnik gmail <miran.hladnik@gmail.com>
Datum: 12. februar 2018 10:37
Zadeva: Izginula partizanska obeležja na področju nekdanje Železarne Jesenice
Za: pp_jesenice.pukr@policija.si

Spoštovani gospod komandir, kot sem napovedal v prejšnjem pismu, vam pošiljam še seznam spominskih obeležij, ki so izginila s področja nekdanje jeseniške železarne. Prvi dve sta poniknili v Gornjesavskem muzeju, za druge pa ne vem. Zavedam se, da je od izginotja verjetno minilo preveč časa, da bi jih lahko izsledili, želim pa, da so izgube ali uničenje dokumentirani. Projekt, v okviru katerega se je pokazalo, kaj od obeležij vse manjka, vsebuje trenutno 2650 popisov od skupaj kakih 4000 in je precej izčrpnejši od selektivnega Registra nepremične kulturne dediščine. Po drugih krajih je uničene kulturne dediščine manj kot na Jesenicah, res pa je, da je bilo na Jesenicah plošč več kot kje drugje.

Spominske plošče iz Železarne Jesenice, ki so bile izročene muzeju v varstvu, zdaj pa jih tam ni več:

  1. http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2133_x427900.375_y143665.5_s17_b4 Ob fotografiji v muzeju je s 27. 1. 1998 datiran zapis "Plošča je odstranjena in je v muzeju na stopnišču." Muzej plošče nima v evidenci. Plošče ni več oz. se ne ve, kje je.
  2. http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2134_x427918.375_y143665.5_s17_b4 V Zgornjesavskem muzeju je ob fotografiji plošče zapis, datiran 22. 1. 1998: "Plošča je v muzeju na stopnišču". Med muzejskimi objekti plošča ni evidentirana. Plošče ni več oz. se ne ve, kje je.

Spominske plošče iz Železarne Jesenice, ki jih nisem uspel več najti; mogoče je katera od naštetih ohranjena v notranjosti objektov, ki so nekoč pripadali Železarni:

  1. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2139_x427910.875_y143699.5_s17_b4
  2. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2140_x427930.375_y143699.5_s17_b4
  3. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2141_x427948.875_y143700_s17_b4
  4. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2144_x427970.375_y143698.5_s17_b4
  5. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2135_x427939.125_y143666.75_s17_b4
  6. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2136_x427900.375_y143619_s17_b4
  7. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2137_x427915.875_y143620_s18_b4
  8. http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2138_x427932.375_y143619.5_s18_b4

Lep pozdrav, Miran Hladnik

Primer Babni Vrt

[uredi]

Urejanje statusa partizanskih obeležij

[uredi]
  1. z občinskim odlokom (občina sprejme odlok o lokalnem pomenu obeležja - podobno kot ima to urejeno občina Preddvor)
  2. občina (ali KS) v soglasju z lastnikom parcele za zemljišče, ki ga pokriva spomenik, izvede razparcelacijo, vpis zemljišča kot javno dobro in vpis lastništva v Zemljiško knjigo prek notarja
  3. vpis služnosti za dostop do spominskega obeležja; postopek na Zemljiški knjigi izvedeta zainteresirana organizacija ZB NOB in lastnik zemljišča prek notarja
    -- Lado Nikšič 26. 8. 2023
  1. ↑ Neuslovarjeno varianto spotikovec sem povsod zamenjal s spotikavec. --~~~~
Pridobljeno iz »https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Spomeničarski_problemi&oldid=81857«