Skozi luči in sence 3
| Skozi luči in sence | |
|---|---|
 | |
| Avtor | Ruda Jurčec |
| Država | Slovenija |
| Jezik | Slovenščina |
| Subjekt | slovenska književnost |
| Žanr | spomini, dnevnik, reportažni roman, generacijski roman, časovni roman, biografija |
| Vrsta medija | tisk (broširano) |
| Št. strani | 414, 16 poglavij |
| Klasifikacija | |
| COBISS ID | 26430721 |
| UDK |
821.163.6-94 |
Skozi luči in sence je spominski roman emigrantskega pisatelja Ruda Jurčeca.
Vsebina 3. knjige[uredi]
Mirko Javornik mu izroči v oblikovanje revijo Besede. Tiskali so jo v Zvezni tiskarni. Pred leti je tam izhajal dnevnik Jugoslavija, glasilo takrat mnogo obetajoče Narodno socialistične stranke. Leta 1934 se je začel spraševati, kaj je slovenska politična stvarnost v politiki v luči sedanjosti. Takrat se je odločil, da bo napisal knjigo o Kreku. Obiskal je Buenos Aires, Ljubljano, Maribor, Hvar, Zagreb. Vsa leta se dobiva s politikom in diplomatom dr. Antona Korošca. Razloži njegovo politiko, pogled na slovenski narod, ki mu je hotel poiskati novo rešitev. Korošec ni iskal drugje kot znotraj okvira Jugoslavije. Njegove nenavadna smrt se mu zdi skrivnosti zavita. Na dan njegove smrti je bil na Braću in vozovnico do tja mu je dal prav on.
Obišče Francijo in Nemčijo. Sredi marca 1935 je dr. Ahčin sporočil, da lahko postane dopisnik pariške agencije Havas za Slovenijo. Havas je bila najpomembnejša svetovna agencija. Jurčec je postane član masonske lože, kateri člani so bili dr. Anton Ocvirk, dr. Jože Vilfan, dr. Fran Petre, dr. Gorazd Kušelj.
V času didakture je postal član uredništva pri Slovencu. Zunanjepolitični urednik lista je bil Lojze Kuhar. Po počitnicah v Mentonu ga je v Ljubljani obiskal Mirko Javornik.
Druge svetovne vojne je konec in Ahčin mu je iz Rima pošilja članke in dopise ter mu prepusti uredništvo lista Slovenec.
Kritike, literarna zgodovina[uredi]
"Knjiga je po vsebini in odkritem podajanju razmer v Sloveniji in po svetu nekaj posebnega. Jurčec je z njo dokazal, da je bil med redkimi Slovenci, ki je znal brati veliki svet, ki je znal določiti tipično slovenske komplekse (provincialnost), ko je spoznal, kako nacije res žive, kako žive katolicizmi s svojim zgodovinskim profilom, kot je zapisal France Dolinar iz rima". (Andrej Rot, Republika Duhov, 109)
"Jurčec piše duhovito, zanimivo, napeto, dogajanje prekinja z liričnimi vložki, razmišljanji in filozofiranjem v slogu najboljših francoskih političnih piscev. Vse dogajanje podaja skozi lastno doživetje, zato redko navaja tuje vire, največkrat le v primerih, ko jih popravlja ali dopolnjuje. Jurčec je v spominih in intelektualec, ki zna izbrati prav tisto, kar je bistveno in pomembno". (Glušič, Žitnik, 1999)
Literatura[uredi]
- Alojzij Ambrožič. Skozi luči in sence: knjižna ocena. dLib Misli. 14/1 (1965). 25.
- Janja Žitnik,Helga Glušič. Slovenska izseljenska književnost 3: Južna Amerika. Ljubljana: Rokus, 1999, str. 92–97, 335–336.
- Ruda Jurčec. Skozi luči in sence 3. del, (1935-1941). Buenos Aires. 1969.
Dodatna literatura[uredi]
- Denis Poniž. Ruda Jurčec: Skozi luči in sence. Naši razgledi. 41/8. (1992). 232.