Uporabnik:AndrejaF

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O slavistični reviji[uredi]

Slavistična revija izhaja štirikrat letno in sicer je prvič izšla po drugi svetovni vojni leta 1948 pri izdajatelju Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. Revija izhaja letno v določenih terminih. Napisana je v slovenščini in angleščini, saj naj bi bila namenjena tudi branju tujcem. V angleščini pa je napisana tudi zato, ker je to jezik prihodnosti. Slavistična revija je časopis za jezikoslovje in literarne vede, slavistična pa zato, ker je to arhaično ime v tej stroki in pomeni vključevanje.Ko sem sama dobila prvič v roke Slavistično revijo pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti, me je zanimalo kaj se skriva pod rdečimi platnicami revije ter jo na hitro prelistala. Najbolj me je pritegnil članek z naslovom Sršenov jezik naš vsakdanjik, zato sem se ga podrobno prebrala in se ga tudi lotila na kratko opisala.

Založba Gospodarskega vestnika je izdala knjigo Janeza Sršena Jezik naš vsakdanjik leta 1992. Po avtorjevih uvodnih podatkih je na levi več kakor 1300 temeljnih enot, na desni pa večinoma poleg pravilnejše rešitve sledi tudi kratka razlaga, ki bralca poduči. Knjiga je vsekakor zelo uporaben priročnik za marsikoga. Med pozitivnimi stranmi knjige naj omenim podomačevanje pisavi in besed ter tudi to, da avtor bralcu oziroma uporabnikom napiše koristne nasvete.

Revija se mi zdi zanimiva, ker z njo pridobiš neko novo znanje in zagotovo mi bo še kdaj rabila v študijskem obdobju.


Literarni dogodek[uredi]

Pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti smo dobili za nalogo, biti pozoren na literarne dogodke tega tedna. Naloga se mi je zdela na prvi pogled precej lahka, saj sem mislila da so ulice polne raznovrstnih plakatov, ki na ves zvon razglašajo pomembne in malo manj pomembne dogodke. Vendar temu ni tako. Zato sem pobrskala po internetu in zasledila precej zanimiv dogodek z naslovom Na pesniškem tandemu s Petro Koršič - Andrej Medved. Dogodek je potekal v petek, 17.10.2014 ob 19 uri v Trubarjevi hiši literature.

Na oktobrskem tandemu se je voditeljici Petri Koršič pridružil pesnik, prevajalec, publicist ter galerist, likovni kritik, umetniški vodja Obalnih galerij v Piranu Andrej Medved. Za pesniško delo je prejel nagrado Prešernovega sklada (2003 za zbirko Hiperion), leta 2008 pa je prejel Jenkovo nagrado, za zbirko Približevanja, Veronikino nagrado, za zbirko Razlagalec sanj (2010). Medved je tudi prejemnik Valvasorjeve nagrade. Protagonist kulturno-umetniškega dogajanja na slovenski Obali je medse povabil pesnico Anjo Golob, katere druga pesniška zbirka Vesa v zgibi (izšla pri Mladinski knjigi, v zbirki Nova slovenska knjiga) je bila umeščena na festival Pranger 2014, nominirana za Veronikino nagrado in v tem tednu še za Jenkovo nagrado. Njen pesniški prvenec V roki je izšel leta 2010. Na Tandemu sta se srečala pesnika, filozofa in kulturna delavca, on še posebej domač v likovnem, kot gledališka kritičarka in dramaturginja pa pušča ona sledi tudi v gledališkem svetu.

Menim, da se je dogodek še posebej splačalo pogledat, saj je bil vstop prost.


Nova Pisarija[uredi]

Pri branju Nove pisarije sem se posebej ustavila pri poglavju z naslovom Wikiji. V tem poglavju sem izvedela mnogo novega o spletišču Wikipedija, ki ga osebno vsakodnevno in predvidevam vsi uporabljamo vse več. Wiki je spletišče z žargonskim izrazom, kjer lahko informacije spremljamo, urejamo in objavljamo na svojo pobudo, brez želje po zaslužku. Zvedela sem, da Wikimedijina spletišča zajemajo poleg Wikipedije še Wikivir, Wikiverzo in Wikiknjige, ki sem jih spoznala ob vstopu na študij slovenistike. Med prebiranjem tega poglavja pa so me še posebej privabila spletišča kot so Butalopedija [1] , Koropedija [2] in Karl-May-Wiki [3] , s katerimi sem se prvič srečala in so se mi zdela precej privlačna in zanimiva. --Andreja Fabić (Andreja Fabić) 21:32, 13. november 2014 (CET)


Simpozij Obdobja[uredi]

V stavbi Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu se med 11. in 15. novembrom odvilo 33. mednarodno znanstveno humanistično srečanje jezikoslovcev, literarnih zgodovinarjev in strokovnjaki drugih humanističnih ved. Tukaj naj bi se na novo pretresli dosedanji pogledi na obdobja in se aktualizirala njihova temeljna znanstvena vprašanja. V okviru simpozija je bil izdan zbornik, urednice Alenke Žbogar z naslovom Recepcija slovenske književnosti, ki vsebuje naslednje prispevke:

  1. Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarna veda)
  2. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literarna veda)
  3. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarna veda)
  4. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarna veda)
  5. Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarna veda)
  6. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarna veda)
  7. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarna veda)
  8. Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu
  9. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarna veda)
  10. Monika Deželak TrojarJ. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarna veda)
  11. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarna veda)
  12. Marijan DovićTri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarna veda)
  13. Olena Dzjuba-PogrebnjakСловенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського
  14. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikoslovje)
  15. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarna veda)
  16. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezikoslovje)
  17. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarna veda)
  18. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarna veda)
  19. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarna veda)
  20. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarna veda)
  21. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarna veda)
  22. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarna veda)
  23. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)
  24. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarna veda)
  25. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikoslovje)
  26. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarna veda)
  27. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarna veda)
  28. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarna veda)
  29. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezikoslovje)
  30. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarna veda)
  31. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarna veda)
  32. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarna veda)
  33. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarnoveden)
  34. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarna veda)
  35. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarna veda)
  36. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarna veda)
  37. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič:tisočdevetstoenainosemdeset) (literarna veda)
  38. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarna veda)
  39. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarna veda)
  40. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarna veda)
  41. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarna veda)
  42. Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (jezikoslovje)
  43. Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarna veda)
  44. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarna veda)
  45. Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarna veda)
  46. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarna veda)
  47. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarna veda)
  48. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarna veda)
  49. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarna veda)
  50. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarna veda)
  51. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarna veda)
  52. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarna veda)
  53. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarna veda)
  54. Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarna veda)
  55. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarna veda)
  56. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarna veda)
  57. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarna veda)
  58. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarna veda)
  59. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarna veda)
  60. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarna veda)
  61. Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarna veda)
  62. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarna veda)
  63. Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarna veda)
  64. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarna veda)
  65. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarna veda)
  66. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarna veda)
  67. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnost (jezikoslovje)
  68. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezikoslovje)
  69. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarna veda)

--AndrejaF (pogovor) 15:48, 15. november 2014 (CET)

SlovLit[uredi]

Na portalu SlovLit sem iskala članek, ki je bil objavljen na moj rojstni datum. Našla sem objavo 7. številke študentske revije Liter jezika številka študentske revije Liter jezika, nastalega 2. januarja 2014. V članku piše, da je novo leto pod okriljem uredništva prineslo novo številko Liter jezika in novo rubriko Korespondence. Študentje Filozofska fakultete Univerze v Mariboru so za 7. številko prispevali članke, od katerih izpostavljajo Aleša Čeha - Recepcija znanstvene fantastike, Sabino Potrč - Vpliv globalizacije na slovenski jezikoslovni sistem ter Kajo Hercog in Franca Miklošiča - ena najpomembnejših osebnosti 19. stoletja v slovenski zgodovini. V sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor so objavili tri pisma znanih slovenskih jezikoslovcev in pisateljev, ki jih lahko preberemo tudi v slovenščino prevedeno prozo znamenite Marie Luise Kaschnitz. --AndrejaF (pogovor) 14:39, 10. januar 2015 (CET)

Kakšne spremembe je doživljajo geslo Skozi luči in sence 3[uredi]

Za svoj članek na Wikivezri in Wikipediji sem vložila kar nekaj truda.

Najprej sem morala prebrati knjigo s štiristo strani in jo obnoviti. Bilo je težko roman z veliko podatkov in dogodkov spraviti v kratko jedrnatost. Posebej me je veselila postavitev lastno fotografirane slike. Pri popravljanju obnove na Wikiverzi sem se poskušala znebiti čim več odvisnih stavkov ter skrajšati povedi z nepomembnimi informacijami. Zadeva se je nekoliko zapletla, ko je bilo treba prispevek postaviti na Wikipedijo. Text sem morala ponovno popraviti. Odpravila sem pravopisne in slogovne napake, da je prispevek čim bolj jedrnat.

Ob popravljanju pa sem se srečala z mislijo, ko se motimo, se učimo. Učimo se na napakah. --AndrejaF (pogovor) 11:45, 31. januar 2015 (CET)