Pogovor:Kam slovenistika

--Lanko (pogovor) Dejansko nisem nikoli prostodušno trdil, da se je treba slovenščini odpovedati. Kot sem povedal že večkrat, me pri vsej tej debati moti predvsem način argumentiranja enega od stališč (tipično gre za stališče, da je slovenščina ogrožena). Do sedaj pač nisem še srečal nobenega argumenta, ki bi me res prepričal, da je slovenščino trena nujno ohraniti na ta način, da se vse naše znanstvene rezultate objavlja v slovenščini. Vse, kar se ponuja kot argument, je tipično ali neko osebno mnenje neosnovano na zanesljivih podatkih ali pa neko zmotno prepričanje o nevemkakšni vrednosti znanstvenega jezika. Nikoli nisem rekel, da se je treba slovenščini v celoti odpovedati. Ne znam dovolj dobro angleško, da bi enako kvalitetno kot sedaj lahko živel v svetu, ki bi govoril samo ta jezik, a se obenem zavedam, da samo z znanjem in uporabo sloveščine tudi ne bom prišel prav daleč. Zakaj mislite, da tista stran, ki naj bi se sproti oblikovala ni dober okvir za razvoj te debate? Ali mislite, da je ta debata itak brezvezna, ker je kaj drugega kot odgovor, ki ga vi ponujate, neumnost? Mmg. obstoj enega jezika v znanosti kot lingue franke je naravni pojav. Ljudje z podobnimi interesi pač vedno želijo komunicirati drug z drugim in ker je jezikov preko 6000, največje število jezikov, kar se jih je kdo bil sposoben naučiti pa je nekje okoli 60, ne obstajajo niti teoretične možnosti, da bi se lahko vsi sporazumevali samo v svojem jeziku. Najlažja ureditev je obstoj enega samega jezika, ki ga govorijo vsi, verjetno pa bi bil vzdržen tudi sistem z dvema tremi ali morda celo štirimi jeziki. Nevzdržen pa se zdi poskus, kjer bi vsak govoril po svoje. Pač, če hočemo nekomu nekaj povedati, mu moramo to povedati na način, za katerega računamo, da ga ta lahko razume. Konec koncev ste tudi vi debato na forumu Humanist vodili v angleščini. To se vam očitno ni zdelo sporno. Debatirali ste z nekom, ki slovenščine ne govori, zato ste pisali v angleščini. Je pa gotovo res, da Združene države Amerike vlagajo precej denarja v dodatno promocijo angleščine tako preko pošiljanja prostovoljnih učiteljev angleščine v tujino kot preko drugih bolj direktnih načinov. To dejansko počnejo vsi, tudi Slovenija plačuje lektorje slovenščine na tujih univerzah, a bi za podoben učinek, kot ga imajo ameriški (plačani) prostovoljci morali naš vložek pač povečati (konkretno povečati).