Pesem.

(Srečko Kosovel, Ženski svet, let. 2, številka 9, september 1924, str. 202)

Kot izza vrtov
sanja rožmarin,
solnce mladih dni
greje moj spomin

Svetel je nakit,
v srebru se blesti,
mlada deklica
spi med rožami.

Ko da se odpre
okno v gluhi vrt –
mrtvo deklico objema
Smrt.

Analiza

Lirski subjekt v prvi kitici obudi svoj spomin na mladost. To stori s pomočjo metafore „solnce mladih dni“, ki označuje prijetno mladost. Občutek topline, ki preplavlja lirski subjekt, dopolnjuje tudi glagol greti. Prijetno vzdušje vzbuja primera „Kot izza vrtov sanja rožmarin“. Že sama poosebitev rožmarina („sanja rožmarin“) prikliče opojni občutek brezskrbnosti.

Svetel utrinek iz te mladosti je tudi spomin na spečo deklico med rožami, ki je predmet primere v drugi kitici. Deklico primerja s svetlim nakitom, ki se blešči v srebru, kar asocira na dragocenost.

V zadnji kitici se idilični tok misli nenadoma poruši. Lirski subjekt se zave realnosti, dejstva, da je deklica mrtva. Zadnja primera, ki sestavlja celotno tretjo kitico, popolnoma spremeni prijetno vzdušje v turobno. Odprtje okna je metafora, ki pomeni, da lirski subjekt spregleda, se zave krute realnosti. Ponovi se motiv vrta iz prve kitice, ki pa je tokrat negativno opredeljen, je „gluh“. Metaforično predstavlja praznino, tihoto, lahko je tudi pokopališče. V zaključnih dveh verzih, „mrtvo deklico objema Smrt“, so uporabljene hiperbola ali pretiravanje (mrtva deklica : Smrt), personifikacija („Smrt objema“) in alegorična poosebitev (Smrt). Vse te pesniške figure prispevajo k povečanemu učinku groze in tragičnosti.

Lirski subjekt v pesmi izraža močno čustvenost. Gre za fiktivno, melanholično osebo. Kontaktna smer govora je implicitno (posredno) naravnana k bralcu, ker mu lirski subjekt želi direktno posredovati čustveno izkušnjo. Izvirni govor lirskega subjekta je refleksija (razmišljanje o preteklosti). Perspektiva lirskega subjekta je zunanja, zato ker so njegove lastne predstave, misli in čustva postavljeni pred govorečega iz distance, kot predmet z razločnimi obrisi, opredmeteni in logično organizirani.

Stopica v Pesmi je trohej. Zunanji ritem je enakomeren, vendar se poruši v zadnjih dveh verzih tretje kitice, prav tako kot notranji ritem, tj. vsebina pesmi. Rima je pretrgana, kar ustreza vsebinski strukturi, tj. rušenje življenja proti smrti. V zadnji kitici najdemo aliteracijo: vRT – mRTvo deklico objema smRT. Učinek aliteracije je trd, turoben in zamolkel. Uporaba vokalov o (ko, odpre, okno, mrtvo, deklico, objema) to negativno vzdušje – iztekanje življenja – še bolj podpira in poudari.

Vpetost pesmi v revijo Ženski svet

Vsebina teh treh Kosovelovih pesmi je sentimentalna in je bila kot taka najbrž blizu ženskemu bralstvu te revije. Motiva izgubljene ljubljene osebe in trpeče duše sta blizu ženskam in njihovemu vživljanju v lirski subjekt. Pomembno je, da to niso enostavne čustvene pesmi, saj so bralkam posredovale tudi občutenje čustvene izpraznjenosti po vojni moriji. Tudi vpetost v primorski svet je pomenila širjenje obzorij, saj ta tedaj ni bil več del enotne domovine, ker je po propadu Avstro-Ogrske pripadel Italiji.

Viri

Srečko Kosovel: Ženski svet, glasilo ženskih društev v Julijski Krajini. Trst, september 1924 (stran 202).

Literatura

Janko Kos: Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001.