Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest

Iz Wikiverza
Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest  
Partizanski spomeniki na Geopediji World
Partizanski spomeniki na Geopediji World
Avtor Miran Hladnik
Naslov izvirnika Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest]
Jezik slovenski
Subjekt slovenščina
Žanr Prispevek na Okrogli mizi SPOMIN IN POZABA V BRONU, KAMNU IN BETONU 18. oktobra 2023 ob 14.30 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.
Klasifikacija

Skupina navdušencev od leta 2013 dalje na interaktivni spletni zemljevid (Geopedija) vpisuje partizanska obeležja. Trenutno kaže števec 7849 točk. Z rdečo zvezdico označujemo obstoječe spomenike, plošče, infotable in muzeje, z modro tiste, ki jih je treba še obiskati, in z zeleno odstranjene ali premeščene spomenike. Večina prostovoljcev je članov ZB, svoje fotografije in opise spomenikov (besedila na njih, dostop, vire) smo odprli javnosti pod licenco proste dostopnosti in uporabnosti (CC). Ker se nam lahko pridruži kdorkoli, smo se vpisali v mrežo občanske znanosti. Zbirka Partizanski spomeniki ozavešča o obstoju tega dela domače kulturne krajine in prispeva k njenemu vzdrževanju in promociji. Ob zbirki digitaliziramo in postavljamo na splet zgodovinske vire o NOB, na Wikiverzi oblikujemo sezname skupin obeležij (tigrovskih, judovskih spotikavcev, ženskih, po občinah, XIV. diviziji, radiu Kričač, izgnancem, bolnicam, tiskarnam, narodnim herojem, kurirskim prehodom in javkam, nagrobnike itd.) in nudimo podporo pri izdelavi lokalnih zemljevidov, brošur in informacijskih tabel.

Ukvarjanje s spomeniškim delom zgodovinskega spomina pomaga določiti delež njegove spremenljivosti v časovnem segmentu do 80 let. Podatki še niso dokončno urejeni, vendar že vemo, da je bilo v tem času prestavljeno ali odstranjeno 6 % spomenikov. Med odstranjenimi imamo zabeležene tudi tiste, ki so našli mesto v muzeju, delež uničenja je v resnici torej manj kot 5 %. Ali je to veliko ali malo, bi se pokazalo v primerjavi z drugimi vrstami spomenikov in spomeniki drugod po svetu, vendar takih spomeniških statistik ne poznam in lahko sklenem le, da se meni zdi to malo, pač po predpostavki, ki jo oblikujejo mediji, kako se spomeniki ves čas uničujejo. Vsi smo bolj pozorni in občutljivi na vandalizem kot na redno vzdrževanje (to je v redu, saj govori o tem, da je vzdrževanje normalno) in zato na podlagi posameznih ekscesnih primerov preveč posplošujemo. V splošnem je odnos do spomenikov pri nas pieteten. Spomeniki NOB se še kar postavljajo, v zadnjem času zlasti bolnicam, zavezniškim pilotom, tigrovcem, internirancem, in sproti nadomeščajo tiste, ki so propadli ali bili uničeni. Uspomeničeni spomin na upor v drugi svetovni vojni se skratka krepi. Kljub temu je nujno in prav, da na vandalizem sproti glasno opozarjamo in ga zatiramo. Na pomoč ZVKD-ja pri tem žal ni mogoče računati.

Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji vzpostavlja tisto, kar bi morale postoriti državne inštitucije, pa niso. Od raznih seznamov javnih spomenikov se razlikuje, ker jim dodaja družinske nagrobnike, ki jim je enkrat na začetku tega stoletja država z zakonom odrekla skrb, in upošteva tudi spomenike Slovencem za mejo (Koroška, Trst, Gorica, Hrvaška) in drugod po Evropi in svetu (internirancem v Nemčiji in Italiji, na Balkanu, Titu v Meksiku).

Dileme imamo s spomeniki partizanom, ki so bili likvidirani ali so prestopili na nasprotno stran, in ploščami mobiliziranim v nemško vojsko. Kjer je izrecno zapisano, da gre za žrtve nacizma, saj so bili prisilno mobilizirani, jih vključimo, ko gre za farne plošče, ki so izrazito protipartizanske, pa ne. Problematične figure, kot so dvojni agenti ali partizani, ki so med vojno ali po njej padli v nemilost, večinoma niso uspomeničeni (žirovski prvoborec Dušan Jan, Mariborčan Milovan Illich, španski borec Alojz Pečnik iz Ljubnega), nekateri pa (Črtomir Nagode, Tonetu Čokanu so svojci postavili izrazito protipartizansko ploščo in preprečili, da bi vklesali njegovo ime na partizanski spomenik v kraju, »naša« sta tudi spomenika Edvardu Kocbeku in internirancu Borisu Pahorju).

Plusi ukvarjanja s spomeniki so mnogi: rekreativni (kolesarjenje od spomenika do spomenika je zdravo), pedagoški (študentom ponujajo smiselne seminarske naloge), psihosocialni (osmišljajo sicer dolgočasna življenja upokojencev), kulturnozgodovinski (ozaveščajo o nacionalni preteklosti), civilnodružbeni (nagovarjajo za antifašistično držo), IKT-opismenjevalni (kvalificirajo za delo v interaktivnem spletnem okolju). Vabimo k sodelovanju!