Oddelek za pedagogiko in andragogiko

Oddelek za pedagogiko in andragogiko je eden izmed oddelkov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je organizacijska enota, kjer študentje pridobivajo znanja in sposobnosti za delovanje na različnih področjih vzgoje in izobraževanja: od predšolskih institucij do institucij za izobraževanje odraslih. Znotraj študijskih programov študentje pridobijo znanja, potrebna za razumevanje, izvajanje in osmišljanje različnih vzgojnih, učnih ter izobraževalnih procesov ter praks. Pridobijo spretnosti pedagoškega/andragoškega vodenja osebja in institucij, znanja, potrebna za razvoj in raziskovanje področja vzgoje in izobraževanja ter ustrezna interdisciplinarna znanja za kakovostno delo na področju vzgoje in izobraževanja otrok, mladine ter odraslih. Pedagogi in andragogi s svojimi spoznanji odpirajo prostor vzpostavljanju in razvijanju kakovostnih možnosti učenja za preseganje družbene izključenosti, za boljše medkulturno in medgeneracijsko sodelovanje, kritično vrednotenje družbenih razmer, razvijanje skupnosti in preseganje individualne raznolikosti v sodobni družbi. Program je možno vpisati kot samostojni študij ali kot dvopredmetni študij v kombinaciji s številnimi smermi študija znotraj in zunaj Filozofske fakultete. Izvajajo dodiplomski, magistrski in doktorski študij. Poleg tega se na Oddelku odvija bogato znanstvenoraziskovalno delo, sodelujejo pa tudi z drugimi institucijami, ki delujejo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, tako doma kot v tujini.

Zgodovina oddelka

V svojem razvoju je bila slovenska pedagogika kot znanstvena disciplina vseskozi povezana z ljubljansko univerzo, saj so jo v veliki meri zaznamovali njeni univerzitetni profesorji in sodelavci. Kot znanstveni učni predmet je bila pedagogika uvrščena v program filozofskih študijev že v 19. stoletju na Ljubljanskem liceju, kot pravi znanstveni, univerzitetni študij pa je bila nato utemeljena hkrati z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani leta 1919. Redna predavanja so se na Univerzi v Ljubljani začela januarja 1920. Tako je bila prvotno uvrščena v okvir filozofskih študijev. Študij je do leta 1925 potekal dvopredmetno, v obliki glavnega in stranskega predmeta. Fakulteta je takrat izobraževala bodoče gimnazijske profesorje, za katere je bila obvezna vsebina študija tudi izpit iz pedagogike. Preko slednjega so kandidati dokazali poznavanje temeljnih pedagoških teorij in pojmov ter kako so le ti povezani z logiko in s psihologijo. Pokazati so morali tudi znanje osnov zgodovine pedagogike ter vzgoje in izobraževanja od 16. stoletja naprej. Pedagogiko je bilo mogoče študirati tudi kot glavni diplomski in kot doktorski študij. Ker je pedagogika sodila v okvir študijskega področja filozofije, sta bila kot glava predmeta možna študija filozofije in pedagogike. Do leta 1945 je za glavni predmet izbralo pedagogiko, oziroma je bila tematika njihove doktorske disertacije pedagoška, 13 doktorjev filozofije.

Dr. Karel Ozvald, ki je sodeloval tudi pri izdelavi organizacijskega načrta za Filozofsko fakulteto, je bil imenovan za prvega profesorja pedagogike. Z rednimi predavanji je začel leta 1920. Ozvald je na teoretski konceptualizaciji duhoslovne pedagogike (med obema vojnama dominantna tudi na nemških univerzah) začel razvijati pedagogiko kot samostojno znanstveno disciplino na Slovenskem. Leta 1927 je duhoslovno pedagogiko v Sloveniji utemeljil z izidom knjige Kulturna pedagogika. Poleg pedagoških tem je Ozvald predaval tudi teme iz psihologije, sociologije in antropologije. Kot zunanji sodelavec in vodja praktičnega pedagoškega seminarja, tri leta kasneje kot predavatelj, se je Ozvaldu leta 1930 pridružil dr. Stanko Gogala, prav tako predstavnik kulturne pedagogike. Ozvald in Gogala sta predavala tudi psihologijo (pedagoško, otroško, mladinsko, individualno), psihoanalizo, karakterologijo, sociologijo otrok in mladine ter filozofijo pedagogike. Gogala je v zimskem semestru 1937/1938 začel s predavanji didaktike in jih izvajal vse do leta 1942. Gogala je po drugi svetovni vojni kot profesor pedagogike nadaljeval Ozvaldovo delo.

V januarju 1921 je bil na Ozvaldovo pobudo za namene popularizacije in širitve pedagogike, na Univerzi ustanovljen Akademski socialno-pedagoški krožek.

Število študentov se je prvič naglo povečalo leta 1930, ko so se lahko tisti, ki so učiteljišče končali s prav dobrim in odličnim uspehom, vpisali v študijski program pedagogika. V času med obema vojnama je bil študij pedagogike vsebinsko zelo raznolik, vendar pa je ravno v tem času v procesu utemeljevanja posameznih pedagoških smeri vzniknilo mnogo konfliktov. Univerzitetni pedagogiki je bilo očitano, da se premalo ukvarja s prakso in pomočjo učiteljem, preveč pa s teorijo in znanostjo. Na takraten razvoj in organizacijo pedagogike sta imeli zelo velik vpliv takratna politika in ideologija, saj sta imeli velik vpliv na razvoj pedagoškega mišljenja.

S kapitulacijo Italije, septembra 1943, ko je Ljubljano zasedla nacistična Nemčija, so bila do nadaljnjega ustavljena vsa predavanja na Univerzi v Ljubljani. Študij pedagogike je bil ponovno uveden v zimskem semestru 1945/1946, vendar grajen na marksistični idejni in politični zasnovi. Ozvald je bil leta 1995 predčasno upokojen, medtem ko je Gogala po tem letu lahko nadaljeval svoje delo na Univerzi. Na pedagogiki je v zimskem semestru 1947/1948 kot honorarni predavatelj začel z delom dr. Vladimir Schmidt. Gogali in Schmidtu se je v zimskem semestru 1950/1951 kot asistentka pripravnica pridružila Milica Bergant, leto kasneje pa je v študijskem programu Pedagogika sodelovalo že več predavateljev.

Po drugi svetovni vojni so različni dejavniki pripeljali do spremembe strukture študija pedagogike. Od 1950 se je pedagogika členila in diferencirala na različne sorodne vede in poddiscipline, kot so didaktika, pedagoška metodologija ter pedagoška sociologija. Člani Oddelka za pedagogiko so se začeli zavzemati za večjo strokovnost in avtonomijo pedagogike od družbe in politike. Slovenska univerzitetna pedagogika se vsebinsko sicer ni razlikovala od drugih evropskih držav, zato ji je bilo očitano, da se odmika od tedanje slovenske realnosti oziroma socialnih in ekonomskih razmer.

Pedagogika se je iz deduktivnega usmerila v induktivno empirično raziskovanje pedagoške stvarnosti.

V 60. letih 20. st. je oddelek z razpravami nasprotoval reformi osnovnega in kasneje srednjega izobraževanja. Vrh je doživela v 70. letih 20. st. z uvajanjem usmerjenega izobraževanja v obsežni reformi sekundarnega izobraževanja. Slednje je vplivalo na razvoj pedagogike, predvsem njene metodologije.

Na pobudo Oddelka za pedagogiko je bil leta 1965 znotraj Univerze v Ljubljani ustanovljen slovenski pedagoški inštitut ki je v 90. letih 20. st. postal samostojen raziskovalni zavod.

V 70. letih je bil v slovenski pedagogiki in tudi na Oddelku za pedagogiko značilen obrat k organizaciji izobraževanja in k svetovalnemu delu. Razvoj Oddelka je v tem času označil hiter razvoj teorije in prakse izobraževanja odraslih ter teorije permanentnega izobraževanja. Že v času med obema vojnama so se slovenski pedagogi zavedali potrebe po izobraževanju ne le otrok in mladine temveč tudi odraslih. Ob koncu 70. let se je pedagogika začela bolj približevati praksi, do tedaj enovit študij pa se je razcepil v tri smeri – šolsko, andragoško in domsko. Prvi dve leti je študij potekal skupaj, v tretjem in četrtem letniku pa je del ostal skupen, drugi del pa specifičen glede na smer.

V 80. letih se je na Oddelku za pedagogiko začelo intenzivneje razmišljati o samostojnem študiju andragogike, posebej še ob razpravah o uvedbi enopredmetnega oziroma samostojnega študija pedagogike ob obstoječem dvopredmetnem. Glavna dilema je bila konceptualna zasnova samostojnega študija andragogike. V istem času se je oddelek odločil, da domsko smer študija prepusti Pedagoški akademiji v Ljubljani. Konec leta 1991 je bil po mnogih razpravah in dogovarjanjih pripravljen predlog samostojnega študija andragogike, ki je bil leta 1992/93 tudi dejansko uveden. Glede na splet dogodkov je bil leta 1996 Oddelek za pedagogiko preimenovan v Oddelek za pedagogiko in andragogiko. Pri uvajanju tega študijskega programa je prihajalo tudi do zapletov, namesto samostojnih študijskih programov sta bila študija pedagogike in andragogike organizirana kot enoten študijski program Pedagogika z različnima smerema in nekaterimi skupnimi predmeti.

Pomembna prelomnica je bila uveljavitev enopredmetnega študija pedagogike s smerjo pedagogika in smerjo andragogika v študijskem letu 1992/93. Ob tem je bil ohranjen dvopredmetni študij.

Leta 2004 je Oddelek začel prenovo svojih študijskih programov pedagogike in andragogike skladno s smernicami bolonjske prenove. Med samo pripravo študijskih programov so se porajale različne ideje in rešitve, ki jih je bilo treba argumentirano pretehtati. Izoblikovali so se različni predlogi študijskih programov glede na trajanje in organizacijsko obliko: od enotnega programa pedagogike z različnimi smermi, do popolnoma ločenih programov pedagogike in andragogike od prvega leta študija naprej. Skladno s tem je bil konec leta 2007 pripravljen predlog enopredmetnega študijskega programa pedagogike in andragogike. Konec leta 2006 je bila sprejeta konsenzualna odločitev, da bo študijski program pedagogike in andragogike na prvi stopnji enoten, na drugi stopnji pa se bo razdelil v dva ločena programa: Pedagogika in Andragogika. Dve leti kasneje je bil v skladu z zahtevami bolonjske reforme zasnovan doktorski študij na dveh ločenih področjih – pedagogika in andragogika.

Pedagoško-andragoški dnevi

Pedagoško-andragoški dnevi (v nadaljevanju PAD) so vsako leto dobro obiskana strokovna prireditev, znotraj katere profesorji na Oddelku diplomantom pedagogike in andragogike predstavijo svoje znanstvene in raziskovalne dosežke ter jih seznanjajo z aktualnimi novostmi v stroki. Prvič so bili organizirani leta 1982. Prireditev je priložnost za vzpostavljanje neposrednega dialoga in izmenjave mnenj med člani Oddelka in njegovimi diplomanti ter za povezovanje teorije s prakso, kjer lahko vsak pridobi veliko za svoje vsakdanje delo.

Prva leta izvajanja PAD je vsak izmed predavateljev nastopil s svojo temo, ki mu je bila blizu in kjer je čutil potrebo po diskusiji, v kasnejših letih pa se je koncept razvil v smer osrednje teme, ki jo skušajo osvetliti skozi različne discipline in teorije. Poleg tega so sestavni del PAD postale okrogle mize, ki sovpadajo z vodilno temo, v svojo sredino pa letno povabijo tudi zunanje goste in sodelavce, s katerimi tesneje sodelujejo. Vsako leto izide nova publikacija.

PAD 2020 bodo potekali 23. januarja, osrednja tema bo: Vplivi sodobnih tehnologij na učenje in izobraževanje.

Leta 2019 je v okviru PAD potekal osrednji dogodek obeleževanja stoletnice študija pedagogike na Slovenskem.

Leta 2018 so potekali 25. januarja na Filozofski fakulteti v Ljubljani z naslovom: Svetovanje na področju vzgoje in izobraževanja.

Leta 2017 je bil naslov PAD: Migracije in izobraževanje.

Leta 2016 so potekali pod naslovom: Samoevalvacija kot dejavnik ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja.

Leta 2015 so PAD potekali 29.januarja na Filozofski fakulteti v Ljubljani z naslovom: Učenje in izobraževanje v skupnosti - Vloga šole in skupnostnih organizacij.

Leta 2014 so PAD potekali 31. januarja na Filozofski fakulteti v Ljubljani z naslovom: Pedagogika in andragogika med bolonjo in preživetjem.

Predstojniki oddelka

Trenutno je predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko izr. prof. dr. Nives Ličen, namestnik predstojnice pa izr. prof. dr. Tadej Vidmar.

Sodelavci oddelka

Profesorji:

Izr. prof. dr. Monika Govekar-Okoliš,

Slika:Profesorji Oddelka za pedagogiko in andragogiko.jpg

Profesorji Oddelka za pedagogiko in andragogiko

doc. dr. Petra Gregorčič Mrvar,

doc. dr. Andreja Hočevar,

izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec,

doc. dr. Katja Jeznik,

red. prof. dr. Jana Kalin,

red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart,

red. prof. dr. Robi Kroflič,

izr. prof. dr. Nives Ličen,

doc. dr. Danijela Makovec Radovan,

izr. prof. dr. Jasna Mažgon,

doc. dr. Borut Mikulec,

red. prof. dr. Janko Muršak,

doc. dr. Vesna Podgornik,

izr. prof. dr. Marko Radovan,

izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc,

izr. prof. dr. Damijan Štefanc,

izr. prof. dr. Barbara Šteh in

izr. prof. dr. Tadej Vidmar.

Asistenti:

Asist. Nina Breznikar in asist. dr. Marjeta Šarić.

Nekdanji zaposleni:

Red. prof. dr. Metod Resman, red. prof. dr. Zdenko Medveš, izr. prof. dr. Sonja Kump, doc. dr. Milan Adamič, asist. Božena Ambrozius, red. prof. dr. Milica Bergant, asist. mag. Bojan Brumer, Marica Dekleva – Modic, asist. mag. Marjeta Domicelj, Marija Vera Erjavec, red. prof. dr. Stanko Gogala, asist. dr. Dejan Hozjak, asist. dr. Andreja Istenič Starčič, asist. dr. Marija Javornik, izr. prof. dr. Zoran Jelenc, red. prof. dr. Jurij Jug, asist. mag. Mahima Jyoti, zaslužni red. prof. dr. Boris Kožuh, zaslužna red. prof. dr. Ana Kranjc, asist. Vida Lončarič, zaslužna red. prof. ddr. Barica Marentič-Požarnik, doc. dr. Bogomir Mihevc, red. prof. dr. Ilija Mrmak, red. prof. dr. Karel Ozvald, doc. dr. Leopoldina Plut Pregelj, asist. Barbara Prinčič Zajc, red. prof. dr. Janez Sagadin, zaslužni red. prof. dr. Vladimir Schmidt, red. prof. dr. Vinko Skalar, zaslužni red. prof. dr. France Strmčnik, asist. Jasna Škarič, asist. Vida Vončina, doc. dr. Denis Terček, izr. prof. dr. Ana Tomić, izr. prof. dr. Vesna Vuk Godina, izr. prof. dr. Darja Zorc-Maver.

Študijske smeri

Na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani izvajajo bolonjske študijske programe na prvi, drugi in tretji stopnji študija. Študijski smeri, ki se izvajata sta pedagogika in andragogika. Na prvi, dodiplomski stopnji se izvaja študijski program Pedagogika in andragogika. Študirati ga je možno kot enopredmetni ali kot dvopredmetni študij. Na drugi stopnji se izvajata eno- in dvopredmetna študija Pedagogika in Andragogika.

Dodiplomski študij

Študij pedagogike in andragogike je vključen v bolonjski sistem šolanja. Študij obeh študijskih smeri na dodiplomski stopnji obsega tri letnike študija (6 semestrov).

Kandidat se lahko vpiše v enopredmetni ali dvopredmetni študijski program pedagogike in andragogike. Enopredmetni univerzitetni študijski program pedagogike in andragogike traja 3 leta in obsega 180 kreditnih točk. Strokovni naslov, ki ga diplomant pridobi, je profesor pedagogike in andragogike (UN) oz. profesorica pedagogike in andragogike (UN). Tudi dvopredmetni univerzitetni študijski program pedagogike in andragogike traja 3 leta ter obsega 180 kreditnih točk. V enopredmetni ali dvopredmetni študijski program pedagogike in andragogike se lahko vpiše:

kdor je uspešno opravil splošno maturo,
kdor je pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program,
kdor je opravil poklicno maturo ter dodatni izpit iz enega od predmetov splošne mature,
kdor je uspešno opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Študijski program se izvaja v obliki rednega in izrednega študija. Redni študij poteka v obliki rednih predavanj, seminarjev, vaj ter pedagoške prakse. Izredni študij poteka v skladu s Pravilnikom o izrednem dodiplomskem študiju Filozofske fakultete in je organiziran glede na število vpisanih študentov. Predvideno število vpisnih mest za redni študij je 60, za izredni študij pa 30.

Za dokončanje prvostopenjskega študijskega programa mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti, v skupnem obsegu 180 kreditnih točk.

Podiplomski študij

Študent lahko v podiplomskem študiju izbira med drugostopenjskim študijskim programom andragogika, dvopredmetnim študijskim programom druge stopnje andragogika, drugostopenjskim študijskim programom pedagogika in dvopredmetnim študijskim programom druge stopnje pedagogika. Tako študijski program Pedagogika kot Andragogika, traja 2 leti in obsega 120 kreditnih točk. Po uspešno zaključenem študiju si diplomant pridobi strokovni naslov magister profesor pedagogike oziroma magistrica profesorica pedagogike ali magister profesor andragogike oziroma magistrica profesorica pedagogike.

V enopredmetni ali dvopredmetni študijski program druge stopnje Pedagogika se lahko vpiše, kdor je končal:

prvostopenjski študijski program Pedagogika in andragogika, Psihologija, Razredni pouk ter Socialna pedagogika,
prvostopenjski študijski program ali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred letom 2004,s področja družboslovja, humanistike ali predšolske vzgoje, če kandidat dokaže znanje iz predmetov Zgodovina vzgoje in izobraževanja (5 KT), Teorija vzgoje (5 KT) ter Didaktika I (5 KT), v skupnem obsegu 15 KT,
prvostopenjski študijski program ali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred letom 2004, z drugih strokovnih področij, če kandidat dokaže znanje iz predmetov Pedagoška statistika (5 KT), Zgodovina vzgoje in izobraževanja (5 KT), Didaktika I (5 KT), Teorija vzgoje (5 KT), Pedagoška sociologija I (5 KT), Pedagoška psihologija I (5 KT) ter Šolska pedagogika (5 KT), v skupnem obsegu 35 KT.

V enopredmetni ali dvopredmetni študijski program druge stopnje Andragogika, se lahko vpiše, kdor je končal:

prvostopenjski študijski program Pedagogika in andragogika, Psihologija, Socialna pedagogika, Sociologija – kadrovski menedžment ter Socialno delo,
prvostopenjski študijski program ali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred letom 2004, s področja družboslovja, humanistike ali predšolske vzgoje, če kandidat dokaže znanje s predmetov Obča andragogika (5 KT), Zgodovina vzgoje in izobraževanja (5 KT) ter Pedagoška psihologija I (5 KT), v obsegu 15 KT,
prvostopenjski študijski program ali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred letom 2004, z drugih strokovnih področij, če kandidat dokaže znanje iz predmetov Obča andragogika (5 KT), Pedagoška statistika (5 KT), Pedagoška psihologija I (5KT), Zgodovina vzgoje in izobraževanja (5 KT), Didaktika I (5 KT), Poklicna pedagogika in andragogika (5 KT), Primerjalna andragogika I (5 KT) ter Andragoško svetovalno delo (5 KT), v obsegu 35 KT.

Za dokončanje enopredmetnega študijskega programa Pedagogika ali Andragogika, mora v skupnem obsegu 120 KT opraviti vse študijske obveznosti, ki so predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti. Študij se zaključi z uspešnim zagovorom pozitivno ocenjenega magistrskega dela.

Za dokončanje dvopredmetnega študijskega programa Pedagogike in Andragogike mora študent uspešno zaključiti prakso in zagovarjati pozitivno ocenjeno magistrsko delo. V skupnem obsegu 120 KT mora v celoti opraviti vse študijske obveznosti, ki jih določa dvopredmetni študijski program.

Doktorski študij

Doktorski študij pedagogike in andragogike se izvaja v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje. Znotraj tega je poleg Filozofske fakultete vključena Fakulteta za družbene vede, v sodelovanju z Akademijo za glasbo, Teološko fakulteto, Fakulteto za socialno delo ter Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Študijski program traja 4 leta in obsega 240 KT, od tega 60 KT organiziranega pouka, 180 KT pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Pedagoške smeri

Študijski načrt je sestavljen tako, da se prepletajo in dopolnjujejo vsebine treh pedagoških smeri. Te pa so pedagogika, andragogika in didaktika.

Knjižnica oddelka

Knjižnic Oddelka za pedagogiko in andragogiko je v 4. nadstropju Filozofske fakultete, v sobi 418. Bibliotekarki v knjižnici sta Tanja Šulak, prof. ped., bibliotekarka specialistka ter Urša Černič, univ. dipl. ped. in dipl. etn., bibliotekarka.

Revije oddelka

Profesorji oddelka skrbijo za izdajanje dveh osrednjih pedagoških revij, to sta Sodobna pedagogika in Andragoška spoznanja.

Društvo študentov andragogike in pedagogike

Društvo študentov andragogike in pedagogike (DŠAP) sestavljajo študentje z Oddelka za pedagogiko in andragogiko. Društvo je bilo ustanovljeno 9. marca 2009 z namenom, da bi se študentje povezali med seboj in s profesorji, gradili socialne mreže in širili znanja ter pridobivali izkušnje na področju njihovega izobraževanja. DŠAP vsako leto organizira enodnevne in večdnevne ekskurzije po Evropi, strokovne in zabavne projekte, okrogle mize, diskusijska srečanja, obiske pedagoških in andragoških institucij, brucovanje, filmske večere in še mnoge druge dogodke. Nudijo tudi tutorstvo oziroma mentorstvo mlajšim študentom.

Viri

Arhiv PAD (b.l.). Dostopno na: https://www.pad.si/ (pridobljeno dne 5.12.2019).
Društvo študentov andragogike in pedagogike (b.l.). Dostopno na: http://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/vodicZaStudente/drustvo_studentov_andragogike_pedagogike (pridobljeno dne 5.12.2019).
Muršak, J. (2012). Jubilejna trideseta izvedba Pedagoško andragoških dnevov. V: B. Šteh (ur.). Pedagoško andragoški dnevi 2012: Preverjanje in ocenjevanje znanja ter vrednotenje dosežkov v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 1-3.
Spletna stran oddelka za pedagogiko in andragogiko (b.l.). Dostopno na: http://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/ (pridobljeno dne 5.12.2019). .
Študij (b.l.). Dostopno na: http://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/studij/studij (pridobljeno dne 5.12.2019).
Vidmar, T. (2009). Oddelek za pedagogiko in andragogiko. V: V. Bucik, A. Černe, M. Germ, R. Kranjčec, M. Peharc, J. Šumi in K. Zajc (ur.). Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: 1919-2009.Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 242-261.
Vidmar, T. (2019). Oddelek za pedagogiko in andragogiko: Krajša zgodovina oddelka in predmet poučevanja. V: G. Pompe (ur.). Slavnostni zbornik ob 100-letnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 60-63.

Zunanje povezave

Spletna stran oddelka

Spletna stran Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Revije oddelka