Modri zajec

Modri zajec je naslovni lik kratke sodobne pravljice, ki jo je napisala Ela Peroci, ilustrirala pa Ančka Gošnik - Godec. Pravljica je nastala v obdobju sodobne mladinske književnosti. Uvrščamo jo v zvrst epike ali proze. Glavno sporočilo napisanega književnega besedila je, da sreča pozdravi vse bolezni.

O avtorici[uredi]

Ela Peroci je slovenska pisateljica, novinarka in pedagoginja. * 11. februar 1922, Rogaška Slatina, † 18. november 2001, Ljubljana. Perocijeva je bila uspešna in priljubljena mladinska pisateljica.

“	Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.	”
—–Ela Peroci, najdeno v: članek v Mladini, 2001

Uveljavila se je predvsem s kratkimi raznovrstnimi sodobnimi mestnimi pravljicami. Te so izhajale posamično, v slikanicah, in v zbirkah.

Vsebina[uredi]

Nekega dne so se zbrali otroci, da bi poslušali pravljice. Majhen deček pride do bolničarke in ji reče, da bi drugič rad slišal pravljico o zajčku. Sestra gleda skozi okno in premišljuje, katero pravljico o zajčku naj pove. Nakar zagleda zunaj na okenski polici Modrega zajca, ki se ji nasmeji.Modri zajec urno skoči v sneg in zbeži naravnost v zdravstveni dom, kjer so bolni otroci sklenili okoli njega krog in veselo peli, potem pa vsi srečni in utrujeni zlezli v postelje. Modrega zajčka so oblekli v belo srajco in prinesli toplomer. Zajček je imel vročino, verjetno od samega smeha, petja in norenja. Sestra jim je zaželela lahko noč, toda Modri zajček ni vedel, kaj to pomeni. Izvedel je šele, ko so oblaki zagrnili Luno in so otroci zaspali. Ko je svetloba začela uhajati skozi zavese do otrok, je vstopila sestra in vsem zaželela dobro jutro. Vsi so ji odgovori dobro jutro, razen zajčka, ki ni vedel, kaj to pomeni. Zatem so otrokom prinesli zajtrk, Zajčka pa so zbudili fanfaristi - zajčevi bratci. Med njimi so bili Sivi zajec, Beli zajec, Rdeči zajec, Zeleni zajec, Žvižgajoči zajec in zajec Snežko. Prinesli so mu čiste mrzle vode, da bi si umil smrček in brke, na srebrnem pladnju pa so mu prinesli zajtrk. Sedaj je Modri zajec razumel, kaj pomeni dobro jutro. Zajčji sprevod je odšel. Otrokom se je zdravje vidno vračalo. Zajčku so medtem, ko je bral knjigo Walta Disneya obesili okoli vratu nekaj steklenih kroglic, da bi bil pomembnejši, toda zajček tega ni maral. Skril se je, otroci so ga iskali. Sestra jim je razložila, da so zajčki po naravi plašni. Najmlajši deček je pa je rekel: "pravljico pa vseeno imam".

Interpretacija literarnega lika[uredi]

Glavni literarni lik v kratki sodobni pravljici je poosebljen modri zajec. Pooseblja otroka, ki je navdan z radovednostjo in otroško razposajenostjo. Modri zajec je prikazan kot zelo pozitivno naravnan pravljični lik. S svojim drobnim in zvonkim smehom prinese pravljico dečku - obudi bolničarki domišljijo. Urno skoči v sneg in odskače naravnost k otrokom, ti se ga tako razveselijo, da od veselja pozabijo na bolezen. Na trenutke deluje zajec negotovo, predvsem takrat, ko se skrije.

Izdaje pravljice[uredi]

Slikanica, založba mladinska knjiga, 1975
Zvočni posnetek, RTV Slovenija, založba kaset in plošč, 1993

Pravljice, kjer se pojavi lik zajca[uredi]

Modra barva[uredi]

Modra barva je najbolj priljubljena med vsemi barvami. Je izredno močna barva, ki meša občutljivost z gorečnostjo.

Simbolizira modrost, inteligentnost, neskončnost. Obenem je to tudi barva mladosti in življenjske radosti.

Fiziološki učinki modrine: umirja srčni utrip, zmanjšuje ritem dihanja, pomirja, spodbuja k umski aktivnosti, introspekciji, zbranosti, usmerja navznoter - pravijo ji barva miru in počitka.

Modrina v naravi: cvetje (jetrnik, spominčice, plavice, zvončice, encijan), kristali in minerali (sodalit, ahati, turkiz...), voda(nedoumljiva globina morja) in kot barva neba izraža daljavo in neskončnost.

Glej tudi[uredi]

Viri[uredi]

Ela Peroci (1975): Modri zajec, Ljubljana: založba Mladinska knjiga

Literatura[uredi]

Bettelheim B. (1999). Rabe čudežnega - o pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis.