Pravljice

Iz Wikiverza

PRAVLJICE[uredi]

Pravljice je naslov zbirke pravljic, ki sta jih napisali Ljudmila Prunk Utva in Marica Gregorič Stepančič, ilustriral pa jih je V. Cotič. Knjiga je bila izdana leta 1913 pri založbi Družba sv. Mohorja v Celovcu. Avtorici sta se podpisali s psevdonimoma Utva in Mira.

Zgradba ali kompozicija[uredi]

Zbirka pravljic obsega 16 pravljic in bajk (le-teh je 12), in sicer: Zlatolasa kneginja Pravljica, Bajka o žitnih palčkih, Podrti borovec, gozdna bajka, Enodnevnica, pomladna bajka, Škratec nagajivček, Vijolica, cvetlična bajka, Pomladna bajka, Ples gozdne vile, jesenska bajka, Sirotica marjetica, Bajka o borovcu, Jazbec, živalska bajka, Cvet ljubezni, Božič v gozdu, zimska bajka, Vesna in Zimovnik, Starka Burja in V smrekovem vrhu ... ptičja bajka. Na koncu je dodana še narodna pravljica Kako je nastala marjetica.

Analiza[uredi]

Obe avtorici črpata navdih iz narave. V bajkah (npr. Podrti borovec, gozdna bajka; Vijolica, cvetlična bajka, Pomladna bajka, Sirotica marjetica) nastopajo rastline in živali, ki imajo človeške lastnosti. So ljubosumni, zavistni, nagajivi, gizdavi, samoljubni, domišljavi in zato na koncu kaznovani (celo s smrtjo). Zmagajo pa nedolžni, dobri, plemeniti, pogumni. Imajo torej moralno in vzgojno usmerjenost.

Nekatere zgodbe so razlagalne pripovedke, saj z izmišljeno zgodbo razlagajo naravne pojave (npr. Bajka o borovcu, Starka Burja, Cvet ljubezni). Avtorici razložita, zakaj bori rastejo kot osamelci ali pa so majhni in borni. Izvemo, kje in zakaj piha burja in kako so nastale rože: encijan, planike, spominčice, vijolice in druge.

Dogajalni čas in prostor v pravljicah (npr. Zlatolasa kneginja Pravljica, Škratec nagajivček, Vesna in Zimovnik) nista znana, v njih nastopajo pravljična bitja, kot so vile, škrati, divji možje, čarovnice, palčki ...

Vir[uredi]

- Prunk, L., Gregorič Stepančič, M. (1913). Pravljice. Celovec: Družba sv. Mohorja.