Ljudmila Prunk

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Ljudmila Prunk * 4. julij 1878, Ljubljana, † 29. marec 1947, Ljubljana

Biografski podatki[uredi]

Rodila se je kot Modičeva, 4. julija 1878 v Ljubljani.

Obiskovala je triletno ljudsko šolo v Ljubljani, Novem mestu in Kostanjevici na Dolenjskem, to pa je bila skorajda vsa njena izobrazba, saj je bila njena družina prerevna za tovrstne izdatke. Ko je bila stara štirinajst let je odšla k teti v Trst, kjer se je v domači knjižnici strica prvič seznanila s slovensko in svetovno literaturo. Leta 1900 je v Gorici opravila tečaj in izpit za vzgojiteljico v otroških vrtcih. Štiri leta kasneje se je poročila z Josipom Prunkom. Spremljala ga je po njegovih službenih krajih, zato je od leta 1912 do 1913 bivala v Rimu.

Leta 1919 se je vrnila v Ljubljano in tam bivala do smrti, 29. marca 1947.

Psevdonim[uredi]

Psevdonim Utva je pojem za ptico galeb oz. divjo raco. Ljudmila se ni vedno podpisovala s tem psevdonimom. V revijah Vrtec in Angelček se je podpisovala s svojim imenom ali s psevdonimom Ksaverija. Med drugimi pa je uporabljala še psevdonima Mila in Trst.

Periodika[uredi]

Pisala je pesmice in jih pošiljala v otroške revije, kot sta Vrtec in Angelček. V teh dveh revijah je med letoma 1897 in 1908 objavljala tudi pravljice, tako je postala ena izmed prvih slovenskih pisateljic in pesnic za mladino. Njene pesmi so bile objavljene tudi v časniku Slovenski narod (1901), v Zvončku, Ljubljanskem Zvonu (1903-10) in Slovanu (1903-11). Po prvi svetovni vojni pa je objavljala tudi v Vesni (1921), Plamenu (1921), Našem narodu, Grudi in Cicibanu.

Njena otroška poezija z motivi otroških doživljajev, igre, narave in živali je prisrčna in hudomušna; mnoge pesmi so uglasbene in ponarodele Kraguljčki, (1915); izbora Otroške pesmi, (1951) in Kaj je videl Mižek Figa, (1981). Snov njenih motivov so romantični motivi slovenske moderne. Leta 1915 je v Trstu izdala samostojno mladinsko pesniško zbirko Kraguljčki (založba knjigarne Štoka v Trstu), v kateri je uporabila najboljše pesmi iz Vrtca.

Objavljala je tudi pravljice in podlistke. Leta 1913 je z Miro Gregorič Stepančič izdala zbirko Pravljice za mladino. Priredila je tudi zbirko Andersenovih pripovedk za slovensko mladino (Ljubljana, 1923), pripravila več priložnostnih spevoiger za šolske prireditve v Trstu in Ljubljani ter slikanico Krtek Buc (rokopis). Kot pisateljica je sodelovala pri Gospodinji, Ženskem svetu, Življenju in svetu. Urejala pa je tudi Gospodinjski koledar, ki je leta 1919 izšel v Trstu (Štoka), od 1922 do 1932 pri jugoslovanski Matici v Ljubljani, od 1933 do 1937 pa v samozaložbi.

Stil pisanja[uredi]

Za Utvo je značilna preprosta pesem in romantični motivi zgodnje slovenske moderne. Pesnik Heinrich Heine, nemški klasik je vplival na pesništvo Ute, kar je razvidno tudi v mnogih njenih delih. Teme njenih pesmi so nihale od motivov iz otroških doživljajev, iger in narave do ljudskih pesmi, otroških pesmi Otona Župančiča ter na motive iz živalskega sveta. Njena lirika je mila, čustvena, sanjava in je odsev nežne ženske osebnosti. V svojem času je bila Ljudmila Prunk priznana pesnica. Kritično jo je ocenil tudi Srečko Kosovel, ki je njene pesmi označil kot nežne, čustveno odete v tančico sentimentalnosti in kot pristen izliv ženskega srca. V njenih otroških pesmih vidi intimno atmosfero med materjo in otrokom. Njegova literarna ocena je močno vplivala na njeno pisanje.


Viri[uredi]