Kosovelova pot (Wikiverza)

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Kosovelova pot je pohodniška pešpot, poimenovana po pesniku Srečku Kosovelu. Poteka od Sežane do Tomaja, bolj natančno od njegove rojstne hiše, mimo Kosovelove domačije, kjer je družina potem živela in kjer je pesnik tudi umrl, do pokopališča, kjer je pokopan. Pot so začrtali in po njem poimenovali leta 2000. Pot je dolga 7,5 km, prehodi se jo v 2,5 urah. Organiziran pohod poteka na obletnico Kosovelovega rojstva oziroma na nedeljo tisti teden.

Droben dež rosi,
bele so kraške poti,
sivo je zgodnje jutro.

Bor, bor ne šumi.
Kam ta pot hiti?
Sivo je zgodnje jutro.

Brinjevka se prebudi,
vztrepeta, vzleti.
Sivo je zgodnje jutro..

(Srečko Kosovel, Jesen)

Potek poti[uredi]

Pot se začne v Sežani pred Ljudsko univerzo, ki pa ji domačini pravijo stara šola. Tukaj si lahko pohodniki ogledajo spominsko sobo Srečka Kosovela, nato pa nadaljujejo pot mimo Kosovelove knjižnice in cerkve do sejmišča. Tam se pot začne vzpenjati na Tabor. Pot nas vodi v Tomaj k Kosovelovi domačiji. Tam si je mogoče ogledati Kosovelovo knjižno zbirko, družinske portrete, klavir, dokumente ter rokopise Kosovelovih pesmi in pisem. Blizu je pokopališče, kjer je pesnik pokopan skupaj s svojo družino. V Sežano se vrnemo po isti poti.

Pot je posvečena Srečku Kosovelu tudi zato, ker je sam večkrat pešačil iz Sežane v Tomaj. Na poti lahko občudujemo značilno kraško naravo, ruj, bore, vinograde, kamnite zidove in še mnogo drugega, kar je pesniku služilo kot navdih.

Postaje na poti:

Razgledišče

Nahaja se na hribu Tabor nad Sežano. To je edina razgledna točka na poti. Od tu se vidi Nanos, Vremščica in divaški kot. Vidimo vas Šmarje, skozi katero poteka tudi Kosovelova pot, in Komen, lep razgled pa imamo tudi na vinograde, ki so značilni za to območje.

Presahli vodni vir

Zaradi miniranja za napeljavo vodovoda je studenec leta 1978 presahnil. Zdaj se pojavlja le občasno. Do takrat pa je nudil osvežitev v poletni vročini ne le koscem in drugim delavcem, pač pa tudi živini in divjadi.

Črni bor in rdeči bor

Črni bor, ki ga je opeval tudi Kosovel v svojih pesmih, je prišel na to območje sredi prejšnjega stoletja. Uspešno namreč preprečuje erozijo prsti. Danes se črni bor razširja po Krasu tudi sam. Včasih je bila to priljubljena vrsta za smolarjenje, na kar nas spominjajo slabo zarasli vrezi v skorje dreves.

Rdeči bor so prinesli v te kraje s podobnim namenom kot črni bor. Vendar se ta vrsta ni dobro obdržala in je zato na Krasu zelo redek. Ima značilno rdečkasto barvo skorje ter manjše iglice in storže kot črni bor.

Pustov hram in jama Matere Božje

Pustov hram so uporabljali pastirji kot zaščito pred dežjem ali poletno vročino, radi pa so se tudi igrali v njem. Izvor imena Pustov hram je neznan.

Vhod v jamo Matere Božje je težko opazen. Jama je dobila ime po kapniku, ki ima obliko Matere Božje z otrokom. Žal je kapnik med obema vojnama izginil.

Vojaški jarki

Vojaške jarke so izkopali ruski vojni ujetniki, vendar je med delom veliko ujetnikov pomrlo. Ljudsko izročilo pravi, da je v dolini, ob kateri se nahajajo ostanki jarkov, nekoč tekla reka Timav, ki je kasneje poniknila in izginila.

Novi kal

Novi kal je bil zgrajen leta 1848 za napajanje živine, danes o njem pričajo le še ostanki. Ime Novi kal je dobil zato, ker je bil zadnji zgrajen kal v okolici Tomaja.

Skorš

Danes je to drevo redkost, vendar pa je bilo včasih zelo razširjeno. Cveti sredi maja in poleti obrodi hruškam podobne plodove, iz katerih so domačini delali vino in žganje. Poleg tega so iz njegovih plodov kuhali tudi marmelado in kompot. Les tega drevesa je zelo kakovosten in široko uporaben.

Zunanje povezave[uredi]

Literatura[uredi]

Pavel Skrinjar, 2004: Kosovelova pot (Sežana–Tomaj). Divača: Tiskarna Mljač Diviča.