Kje so doma dobri možje

Iz Wikiverza

Kratko zgodbico za otroke Kje so doma dobri možje je napisal Zdravko Duša, knjigo pa je ilustriral Peter Škerl. Izdala jo je Mladinska knjiga v Ljubljani, leta 2008.

Zgodba pripoveduje o Marini, ki živi sama z mamo, in o njunem doživetju enega od prednovoletnih dni. Urbana zgodbica nas postavi v okolje, ki nima prav dosti praznične čarobnosti, kakor jo poznamo iz novoletnih pravljic. Miklavž v cerkvi je nejevoljen, ker ne sme kaditi, Božiček pred blagovnico je naveličan tega, da mora stati na mrazu. Marinin otroški pogled ne vidi stvari tako, kot so jih nastavili starejši, ampak natančno opazi podrobnosti, ki razkrivajo resnico.

Tako je tudi, ko prideta z mamo domov. Čeprav imamo novoletni obred pripravljanja prazničnega peciva, ni vzdušje v stanovanju prav nič praznično. Nasprotno, pokaže se, da je mami malo mar za malo hčerko. Vpričo nje se po telefonu pogovarjas prijateljico, ki ji grozi izselitev, in ne opazi, da je deklico strah pri tem. Marina mora oditi na stranišče in z vreščanjem doseči, da mama preneha s pogovorom, ki mali zbuja grozo. Tudi v tem prizoru je očitno, da otroci vidijo bolje od odraslih, saj Marina točno ve, kam je mama odložila telefon, ki ga vneto išče. Ko pozvoni zvonec pri vratih, vidimo, koga Marina najbolj čaka in pogreša v tem času: naenkrat ji zraste upanje, da je morda prišel očka. Vendar je le dedek Mraz, s katerim se mama zaklepeta na temnem hodniku, Marina pa se razočarana vrne k svojim igračam.

Ko se Marina ponoči zbudi, poskuša razrešiti problem treh "dobrih mož": Božička, Miklavža in dedka Mraza. In ugotovi, da bi si lahko pomagali v svojih težavah, če bi živeli skupaj. To je edini način, da ljudje najdemo pot iz težav: s pomočjo drugih. Brina zleze k mami in ji to tudi pove: da bi morali živeti skupaj.

Stavek je napisan v taki obliki, da se lahko nanaša na dobre može, na njiju z mamo ali na celotno družino: Marino, mamo in očka. In to je tudi sporočilo zgodbice: vsi dobri možje, s katerimi se je Marina srečevala čez dan, so samo neuspešno nadomestilo za edinega dobrega moža, ki si ga želi za praznike: svojega očka.