Dubravka Ugrešić

Dubravka Ugrešić, hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka, * 27. marec 1949, Kutina, Hrvaška

Življenje in delo

Leta 1973 je na Filozofski fakulteti v Zagrebu diplomirala iz rusistike in primerjalne književnosti. V letih 1974–1993 je bila zaposlena na Inštitutu za teorijo književnosti v Zagrebu. Leta 1993 se je iz političnih razlogov preselila v Nemčijo. Od leta 2001 živi v Amsterdamu. Predava na evropskih in ameriških fakultetah ter piše za evropske revije in časopise.

Ustvarja kratko prozo, romane in literarne eseje. Na začetku kariere je pisala otroške knjige. Leta 1981 je izdala prvi roman Štefica Cvek v krempljih življenja, ki je primer postmodernistične parodije na žensko prozo. Po romanu je v režiji Rajka Grlića posnet istoimenski film. V njenih delih se prepletajo elementi visoke in trivialne književnosti. V romanu Forsiranje romana reke (1988) je zastopan ludizem, vsako poglavje je napisano v drugem žanru (pornografski roman, ljubezenski roman, grozljivka in dnevniška proza). V romanih Muzej bezuvjetne predaje (2002) in Ministrstvo za bolečino (2004) obravnava vprašanja izgnanstva in identitete. V romanu Jaga baba je znesla jajce: mit o Jagi babi (2008) piše o družbeni neenakosti spolov in diskriminaciji, glavni lik se opira na slovansko mitološko figuro Jage babe. Eseji iz 90. letih tematizirajo krizo identitete in vprašanja narodnosti v družbenih, zgodovinskih, političnih in kulturnih kontekstih. Objavljala jih je v evropskih revijah in časopisih ter v zbirkah Američki fikcionar (1993) in Kultura laži (1996). Kasnejši literarni eseji govorijo o kulturni globalizaciji in postkomunističnih izkušnjah. Leta 1984 je skupaj z Aleksandrom Flakerjem napisala Slovar ruske avantgarde. Prevajala je iz ruščine (Danil Harms, Boris Pilnjak) in uredila antologijo alternativne ruske proze (Pljuska u ruci). Napisala je scenarije za filme (U raljama života, Za sreću je potrebno troje). Je idejna začetnica in pobudnica za nastanek Leksikona YU mitologije.

Politika in izgnanstvo

Bila je članica politične organizacije UJDI (Udruženje za jugoslavensku demokratsku inicijativu). Ob izbruhu vojne v nekdanji Jugoslaviji leta 1991 je zavzela odločno protivojno in protinacionalistično stališče. Kritično je pisala o nacionalizmu in vojnih zločinih, zato je postala tarča hrvaških medijev, pisateljev in javnih osebnosti. Obtožili so jo antipatriotizma in jo razglasili za izdajalko, javno sovražnico in čarovnico. Leta 1993 je zapustila Hrvaško po dolgotrajnih javnih napadih in ker ni odobravala terorja laži v javnem, političnem, kulturnem in vsakdanjem življenju. Še vedno piše o temnih straneh sodobnih družb, o homogenizaciji ljudi, ki jo povzročajo mediji, politika, religija, skupna prepričanja in trg, ter o izgnanstvu. Leta 2017 je podpisala Deklaracijo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.

Bibliografija

Mali plamen, 1971 COBISS
Filip i Srećica, 1976 COBISS
Poza za prozu, 1978 COBISS
Nova ruska proza, 1980 COBISS
Štefica Cvek v krempljih življenja, 1981 COBISS
Život je bajka, 1983 COBISS
Forsiranje romana reke, 1988 COBISS
Kućni duhovi, 1988 COBISS
Pljuska u ruci, 1989 COBISS
Američki fikcionar, 1993 COBISS
Kultura laži, 1996 COBISS
Muzej bezuvjetne predaje, 1998 COBISS
Zabranjeno čitanje, 2001 COBISS
Ministrstvo za bolečino, 2004 COBISS
Nikog nema doma, 2005 COBISS
Jaga baba je znesla jajce: mit o Jagi babi, 2008 COBISS
Napad na minibar, 2010 COBISS
Evropa v sepiji, 2013 COBISS
Lisica, 2017 COBISS
Doba kože, 2019 COBISS
Tu nema ničega!, 2020 COBISS
Crvena škola, 2021

Nagrade

1971 – nagrada Grigor Vitez za otroško knjigo Mali plamen
1988 – nagrada Meša Selimović za roman Forsiranje romana reke
1988 – nagrada Ksaver Šandor Gjalski za roman Forsiranje romana reke
1988 – NIN-ova nagrada za roman Forsiranje romana reke
1989 – nagrada mesta Zagreba
1996 – letna švicarska nagrada za najboljšo evropsko knjigo esejev (Prix Europeen de l’ Essai Charles Veillon) za zbirko Kultura laži
1997 – nizozemska nagrada umetniki v uporu (Versetsprijs, Stichting Kunstenaarsverzet 1942 – 1945)
1998 – nagrada za najboljšo literaturo Sud-West-Funk (SWF-Bestenliste Literaturpreis)
1999 – avstrijska državna nagrada za evropsko književnost
2000 – nagrada Heinrich Mann
2002 – priznanje PEN centra BiH
2002 – nagrada Katarina Frankopan
2004 – nagrada Premio Feronia – Citta di Fiano
2006 – v ožjem izboru za nagrado najboljšim prevedenim sodobnim fikcijskim delom (Independent Foreign Fiction Prize) za roman Ministrstvo za bolečino
2010 – nagrada James Tiptree Jr. za roman Jaga baba je znesla jajce
2012 – nagrada Jean Améry za evropsko esejistiko
2016 – mednarodna književna nagrada Neustadt
2016 – mednarodna nagrada za književnost Vilenica
2018 – tportalova nagrada za roman leta Lisica
2019 – nagrada Manès Sperber

Viri

Dubravka Ugrešić. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2021.

Zunanje povezave

Službena stran