Dubravka Ugrešić
Dubravka Ugrešić, hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka, * 27. marec 1949, Kutina, Hrvaška
Življenje in delo[uredi]
Leta 1973 je na Filozofski fakulteti v Zagrebu diplomirala iz rusistike in primerjalne književnosti. V letih 1974–1993 je bila zaposlena na Inštitutu za teorijo književnosti v Zagrebu. Leta 1993 se je iz političnih razlogov preselila v Nemčijo. Od leta 2001 živi v Amsterdamu. Predava na evropskih in ameriških fakultetah ter piše za evropske revije in časopise.
Ustvarja kratko prozo, romane in literarne eseje. Na začetku kariere je pisala otroške knjige. Leta 1981 je izdala prvi roman Štefica Cvek v krempljih življenja, ki je primer postmodernistične parodije na žensko prozo. Po romanu je v režiji Rajka Grlića posnet istoimenski film. V njenih delih se prepletajo elementi visoke in trivialne književnosti. V romanu Forsiranje romana reke (1988) je zastopan ludizem, vsako poglavje je napisano v drugem žanru (pornografski roman, ljubezenski roman, grozljivka in dnevniška proza). V romanih Muzej bezuvjetne predaje (2002) in Ministrstvo za bolečino (2004) obravnava vprašanja izgnanstva in identitete. V romanu Jaga baba je znesla jajce: mit o Jagi babi (2008) piše o družbeni neenakosti spolov in diskriminaciji, glavni lik se opira na slovansko mitološko figuro Jage babe. Eseji iz 90. letih tematizirajo krizo identitete in vprašanja narodnosti v družbenih, zgodovinskih, političnih in kulturnih kontekstih. Objavljala jih je v evropskih revijah in časopisih ter v zbirkah Američki fikcionar (1993) in Kultura laži (1996). Kasnejši literarni eseji govorijo o kulturni globalizaciji in postkomunističnih izkušnjah. Leta 1984 je skupaj z Aleksandrom Flakerjem napisala Slovar ruske avantgarde. Prevajala je iz ruščine (Danil Harms, Boris Pilnjak) in uredila antologijo alternativne ruske proze (Pljuska u ruci). Napisala je scenarije za filme (U raljama života, Za sreću je potrebno troje). Je idejna začetnica in pobudnica za nastanek Leksikona YU mitologije.
Politika in izgnanstvo[uredi]
Bila je članica politične organizacije UJDI (Udruženje za jugoslavensku demokratsku inicijativu). Ob izbruhu vojne v nekdanji Jugoslaviji leta 1991 je zavzela odločno protivojno in protinacionalistično stališče. Kritično je pisala o nacionalizmu in vojnih zločinih, zato je postala tarča hrvaških medijev, pisateljev in javnih osebnosti. Obtožili so jo antipatriotizma in jo razglasili za izdajalko, javno sovražnico in čarovnico. Leta 1993 je zapustila Hrvaško po dolgotrajnih javnih napadih in ker ni odobravala terorja laži v javnem, političnem, kulturnem in vsakdanjem življenju. Še vedno piše o temnih straneh sodobnih družb, o homogenizaciji ljudi, ki jo povzročajo mediji, politika, religija, skupna prepričanja in trg, ter o izgnanstvu. Leta 2017 je podpisala Deklaracijo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.
Bibliografija[uredi]
- Mali plamen, 1971 COBISS
- Filip i Srećica, 1976 COBISS
- Poza za prozu, 1978 COBISS
- Nova ruska proza, 1980 COBISS
- Štefica Cvek v krempljih življenja, 1981 COBISS
- Život je bajka, 1983 COBISS
- Forsiranje romana reke, 1988 COBISS
- Kućni duhovi, 1988 COBISS
- Pljuska u ruci, 1989 COBISS
- Američki fikcionar, 1993 COBISS
- Kultura laži, 1996 COBISS
- Muzej bezuvjetne predaje, 1998 COBISS
- Zabranjeno čitanje, 2001 COBISS
- Ministrstvo za bolečino, 2004 COBISS
- Nikog nema doma, 2005 COBISS
- Jaga baba je znesla jajce: mit o Jagi babi, 2008 COBISS
- Napad na minibar, 2010 COBISS
- Evropa v sepiji, 2013 COBISS
- Lisica, 2017 COBISS
- Doba kože, 2019 COBISS
- Tu nema ničega!, 2020 COBISS
- Crvena škola, 2021
Nagrade[uredi]
- 1971 – nagrada Grigor Vitez za otroško knjigo Mali plamen
- 1988 – nagrada Meša Selimović za roman Forsiranje romana reke
- 1988 – nagrada Ksaver Šandor Gjalski za roman Forsiranje romana reke
- 1988 – NIN-ova nagrada za roman Forsiranje romana reke
- 1989 – nagrada mesta Zagreba
- 1996 – letna švicarska nagrada za najboljšo evropsko knjigo esejev (Prix Europeen de l’ Essai Charles Veillon) za zbirko Kultura laži
- 1997 – nizozemska nagrada umetniki v uporu (Versetsprijs, Stichting Kunstenaarsverzet 1942 – 1945)
- 1998 – nagrada za najboljšo literaturo Sud-West-Funk (SWF-Bestenliste Literaturpreis)
- 1999 – avstrijska državna nagrada za evropsko književnost
- 2000 – nagrada Heinrich Mann
- 2002 – priznanje PEN centra BiH
- 2002 – nagrada Katarina Frankopan
- 2004 – nagrada Premio Feronia – Citta di Fiano
- 2006 – v ožjem izboru za nagrado najboljšim prevedenim sodobnim fikcijskim delom (Independent Foreign Fiction Prize) za roman Ministrstvo za bolečino
- 2010 – nagrada James Tiptree Jr. za roman Jaga baba je znesla jajce
- 2012 – nagrada Jean Améry za evropsko esejistiko
- 2016 – mednarodna književna nagrada Neustadt
- 2016 – mednarodna nagrada za književnost Vilenica
- 2018 – tportalova nagrada za roman leta Lisica
- 2019 – nagrada Manès Sperber
Viri[uredi]
Dubravka Ugrešić. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2021.