6300 in več spomenikov

Znamko 6300 spomenikov na Geopediji bi morali obeležiti včeraj na dan zmage, danes jih je že 6314. Nič ne de, za proslavljanje bo še čas. Zadnji mesec smo spomeničarji (Divjak, Kermavnar, Bor, Hladnik, Škodič, Bizjak ...) dopolnjevali in popravljali obstoječe zapise, ponekod združevali podvojene, spreminjali modre zvezdice za neobiskane spomenike v rdeče, ki označujejo obiskane, vpisali pa tudi več kot sto novih spomenikov na zemljevid, v veliki meri iz knjige Vodnik po partizanski poteh (1978), iz katere po dogovoru pregledujemo posamezne občine. Marsikaterega spomenika iz nje najbrž ni več, posebej radi so jih odstranjevali po osamosvojitvi 1991, kot da bi šlo za zmago nad NOB, vsaj v nekaterih zadrtejših okoljih. Vzhodni konec Slovenije še vedno čaka na fotografske obiske evidentiranih spomenikov.

Lani umrli Tone Mlakar (zaslužen je mdr. za ilegalno bibliofilsko izdajo Zdravljice leta 1944) se je včeraj na TV spominjal, kako prohitlerski je bil med drugo vojno del Štajerske; s tem je gotovo povezano tudi manjše število spomenikov tam in njihova vandaliziranja. Pripovedoval je tudi o smrti strica Bineta in njegove ljubezni Nade, ki sta se obkoljena od Nemcev objela in sprožila granato. Pokopana sta skupaj v Poljanah nad Škofjo Loko, njun grob bo treba še vnesti na naš zemljevid.

Na Wikipedijo sem pred dnevi postavil dvoje gesel: o odstranjeni plošči 25 duhovnikom žrtvam fašizma na Brezjah in seznam žrtev fašizma med slovenskimi pisatelji; del njih je vpisan na spominsko ploščo v veži Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici v Ljubljani. Članki o umrlih, na katere vodijo povezave, pričajo o hudih časih, za katere smo prepričani, da se ne smejo ponoviti. Glede na to, da aktualna slovenska oblast dojema dan zmage 9. maja 1945 kot začasni poraz, se bomo morali za lepšo prihodnost krepkeje zavzeti. Srečno! miran