Človek letnih časov

Iz Wikiverza
Človek letnih časov  
[[]]
Avtor Vitomil Zupan
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Maribor: Založba Obzorja
Datum izida 1987
Subjekt slovenska književnost
Vrsta medija tisk
Št. strani 287
Klasifikacija
COBISS ID 17337345

Človek letnih časov (1987) je socialni roman Vitomila Zupana, s katerim se zaključi zgodnje obdobje avtorjevega proznega ustvarjanja. Ima elemente liričnega, moralističnega in kriminalnega romana. Nastajal je od leta 1943, v odlomkih pa je bil predstavljen na literarnem večeru Vitomila Zupana, ki ga je leta 1947 organiziralo Društvo slovenskih književnikov.

Vsebina[uredi]

Osnova[uredi]

Roman je sestavljen iz uvoda, ki je nekakšna mitska osnova, in na daljši, posodobljeni del iste povesti. Sprva bralec spremlja Petavatthuja, ki je zapustil je svoje posestvo, in odšel „na pot iskanja“ saj je želel odgovore na življenjska vprašanja. V drugem delu romana Petavatthuja kot glavni lik nadomesti Mart Glog, ki je njegovo nasprotje, ko ga kapitalistično naravnana okolica odtuji od človeškega bistva. Tako kot oslepljeni Petavatthu je tudi Mart Glog obsojen na propad v pohlepni, krivični družbi.

Zgodba[uredi]

Glavna tema romana je družinska zgodovina Marta Gloga, od časa Ilirskih provinc, ko se na slovenskem prostoru ustali francoski vojščak. Nato preskoči na obdobje pred drugo svetovno vojno, do kmeta Štefana Birusa, ki tepe in vara ženo Marijo ter ne zna upravljati s posestvom. Pojavi se pritlikavec Jožek, Marijin polbrat, in se zavzame zanjo ter jo želi pripraviti do pobega. Birus kmalu umre, Marija se ponovno poroči z njegovim bratom Šimnom, ki je sprva boljši mož, nato pa postane podoben pokojnemu bratu. Za njima s številnimi dolgovi ostane sin Otar Manot.

Otar Manot je poročen z Nisjo, Mart Glog pa je njun otrok. V Nisjo se zaljubi Hektor Polič in želi navkljub svojemu premoženju najeti sobico v njihovem stanovanju, da bi ji bil bližje. Otar je zadolžen pri Jemniku, ki ga odpusti iz službe, saj njegova žena izve za moževa čustva do Nisje. Hektor želi Otarju zaradi težkih razmer doma ponuditi nočno službo, Nisja se sprva samo spogleduje, kasneje pa jo mikajo njegove besede in darila. Otar nič ne sluti. Ponoči gre prosit Jemnika za pomoč, pred skednjem pa sreča Andreja, ki mu pove za pokvarjeno moko in ga nagovori h kraji. Po spletu okoliščin je Otar priča umoru Jemnika, Andreju pa obljubi molk. Kot osumljenec je v priporu, na zasliševanju se obnaša zmedeno in se neuspešno laže, kar je detektivu Karišu jasno, a vseeno misli, da je kriv.

Hektor Nisji pošlje še zadnje pismo in jo prosi za srečanje, a pismo ni nikoli dostavljeno, saj se Nisja odpelje z lepim avtomobilom.

Komentarji[uredi]

Osnovna smer dogajanja v pripovedi je spet značilen Zupanov vodilni motiv: iskanje osebne identitete. /.../ Pripoved se nadaljuje s fragmentarnimi spominskimi podobami, ki so natrgane, kot da šele skicirajo epske motive in osebe. Čeprav niso smiselno dovolj jasno vgrajene v celoto, so nekatere začetne scene presenetljivo literarno domiselne.
(Helga Glušič)

Ob Človeku letnih časov se ni mogoče ogniti vtisu zgledne zgoščenosti romanopisnih izkušenj, ki dajejo romanu visoko oblikovno raven, tako v slogu, ki je slojevit in živahno razvejen, tako v podajanju snovi, skozi katero sporoča svoj pogled na življenje in svet, in tako jezikovno, od pogovorno realističnih do poetično navdahnjenih pasaž, ki nam dajejo misliti, da je pred nami pravzaprav pesnitev o položaju človeka v času in o poti njegovega spoznanja.
(Franci Zagoričnik)

Diplomski deli na temo Človeka letnih časov[uredi]

  • Andreja Čušin: Doživljeni govor v slovenskem pripovedništvu 20. stoletja od začetka 20. stoletja do 60. let. Ljubljana, 1996.
  • Barbara Nežič: Romani Vitomila Zupana. Ljubljana, 1998.

Viri in literatura[uredi]

  • Helga Glušič. Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2002. 85–86. COBISS
  • Milivoje Markovič. Sodobni roman (tudi pri nas) kot matura književnosti. Delo 30/40 (1988). 9.
  • Franci Zagoričnik. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.]. Vitomil Zupan. Človek letnih časov. Maribor: Obzorja, 1987.