Zoran Božič: Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje, nerazumevanje, oboževanje

Iz Wikiverza

Uvod[uredi]

Analizirali sva članek Zorana Božiča, ki je izšel v Slavistični reviji leta 2007, št. 4, z naslovom Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje, nerazumevanje, oboževanje. V nadaljevanju bova članek na kratko povzeli ter analizirali hipotezo, ki jo je avtor postavil in dokazoval v članku. Avtor članka Zoran Božič je profesor slovenščine in primerjalne književnosti na Univerzi v Novi Gorici.

Povzetek članka[uredi]

Avtor članka v uvodu naznani temo pisanja. Začenja s tezo in nadaljuje s historatom recepcijske zahtevnosti Prešernovih pesmi. V tem poglavju predstavi različna si mnenja Prešernovih sodobnikov in drugih poznavalcev Prešernove poezije. Analizira njihova mnenja o zahtevnosti le-te, od najzgodnejših interpretacij vse do danes. Poglavje zaključi s sklepom, da je bistvena razlika med »biti všeč« in »razumeti«. V naslednjem delu članka avtor dokazuje, da so si mnenja Prešernoslovcev o razumevanju Prešernove poezije različna in da si velikokrat nasprotujejo. To naj bi, po besedah avtorja, dokazovalo, da so Prešernove poezije težko razumljive celo strokovnjakom in poznavalcem književnosti. Dokazovanje teze avtor nadaljuje z dvema empiričnima raziskavama. Natančneje ju predstavi in opiše, z njima pa tudi dokaže postavljeno tezo.

Hipoteza[uredi]

Prešernove pesmi so nerazumljive celo izobražencem in poznavalcem književnosti, a vseeno visoko cenjene.

Analiza[uredi]

Poznavalci Prešerna: mnenja o zahtevnosti oz. nezahtevnosti Prešernovih pesmi[uredi]

Avtor članka povzame besedilo Karla Ozvalda in njegovo razmišljanje o zahtevnosti Prešernovih pesmi. Karel Ozvald leta 1096 zapiše, da je prebral nekaj razmišljanj njegovih predhodnikov o tem, da so Prešernove pesmi razumljive. Da temu ni tako, se je prepričal sam ob branju pesmi, ki jih ni povesem razumel. Vendar pa se je razmišljanje o težji razumljivosti Prešernovih pesmi začelo že takoj po izidu njegovih (tj. Prešernovih) pesmi. Jernej Kopitar je podal kritiko, da so pesmi kmečkemu prebivalstvu popolnoma nerazumljive. Z njim se je strinjal tudi Matija Čop, vendar je svoje mnenje podal v drugačni različici. Pojasnil je namreč, da Prešernove pesmi izhajajo v Čbelici, ki je namenjena izobraženemu sloju prebivalstva, ne pa kmetom. Trdi, da naj bi izobraženi ljudje pri razumevanju ne imeli težav. Avtor članka v nadaljevanj navaja še nekaj Prešernovih sodobnikov in strokovnjakov na področju književnosti, ki so se ukvarjali s Prešernom in recepcijsko zahtevnostjo njegove poezije. Jožef Bernik (Prešernov sodobnik) je v Ilirskem listu leta 1847 zapisal, da je Prešeren »povsem izviren in svojim naslednikom lep vzgled, ker je lahko in vsakemu umljiv« (Steska 1901: 30–31). Janez Trdina v članku Pretres slovenskih pesnikov v ljubljanskem časniku objavi, da so Prešernove pesmi »neizmerno lepih in visokih misli, pa one niso temno in visoko, ampak v domačem jeziku po domače povedane« (Trdina 1952: 200–201). Že tu lahko opazimo, da so se mnenja razlikovala, saj so nekateri trdili, da so namenjene zgolj izobraženemu sloju, nekateri (Trdina) pa, da so pisane v domačem jeziku. Da so Prešernove pesmi jasne in razumljive in da jim ni potrebe nikakršne razlage zapiše tudi Josip Jurčič v uvodu k znameniti Prešernovi izdaji Poezij. Podobno trdi tudi Matija Murko v Mislih k Prešernovem življenjepisu v Ljubljanskem zvonu leta 1901. France Bernik v monografiji Simona Jenka razlaga, da je veliko pesnikov Prešerna posnemalo, vendar zgolj njegov estetsko dognan jezik, metrično formo itd. , tematike pa se niso dotaknili, ker jo po Bernikovih besedah niti niso tako dobro razumeli.

Avtor navaja še nekaj strokovnjakov, npr. Borisa Paternuja, Antona Slodnjaka itd. , ki so se ukvarjali z recepcijsko zahtevnimi poezijami Franceta Prešerna. Anton Slodnjak je podal kritiko na Paternujevo interpretacijo pesmi Pevcu, ki je izšla v študiji Problem katarze v Prešernovem Pevcu, in mu očita ekstenzivnost. Slodnjak zavrača Paternujevo razlago pesmi, »ker je avtor napačno razumel in parafraziral prve tri kitice« ( Slodnjak 1964: 314). Avtor tako ugotovi, da so Prešernove pesmi precej zahtevne, saj o razumevanju le-teh diskutirajo in razglabljajo strokovnjaki že od samega izida pesmi vse do danes. »Prešernove pesmi so recepcijsko izjemno zahtevne, ne samo za izobražence nasploh, pač pa tudi za poznavalce domače in tuje književnosti« (Božič 2007: 658).

Raziskava Bože Krakar Vogel[uredi]

Boža Krakar Vogel je profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, literarna zgodovinarka in predstojnica Oddelka za slovenistiko. V raziskavi so sodelovali učenci 7. razreda osnovne šole, dijaki 3. letnika gimnazije in študenti 3. letnika slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njeno raziskavo sva razdelili na 3 dele. V prvem delu je Boža Krakar Vogel raziskovala povezavo med priljubljenostjo in razumevanjem Prešernovih pesmi. To raziskavo je pri osnovnošolcih izvedla pri Uvodu h Krstu, pri dijakih in študentih pa na primeru 1. kitice osmega soneta Sonetnega venca. Ugotovila je, da se priljubljenost pri osnovnošolcih (47%) in dijakih (49%) ujema z njihovim razumevanjem Prešernovih pesmi (osnovnošolci 44%, dijaki 46%). Drugače pa je pri študentih slovenistike, kjer je priljubljenost zelo visoka (72%), razumevanje pa zelo majhno (20%). Razloge za tako nizko razumevanje študentov vidi Krakar Voglova v tem, da lahko slovenistiko študira kdorkoli, saj ob vpisu ni omejitve in se lahko vpišejo tudi dijaki s povsem povprečnimi bralnimi zmožnostmi.

V drugem delu raziskave Božo Krakar Vogel zanimata dva odgovora. V prvem vprašanju anketirance sprašuje, ali se jim zdi Prešernova poezija pomembna za razvoj slovenske narodne zavesti; večina anketirancev ji odgovori pritrdilno (osnovnošolci in srednješolci 94%, študenti 92%). Nato postavi trditev, da je Prešeren zastarel in, da naj ga v šoli ne bi obravnavali. Anketiranci ji odgovarjajo s »strinjam se« oz. »ne strinjam se«. S trditvijo se strinja 11% osnovnošolcev, 15% srednješolcev in 0% dijakov. S tem delom raziskave je Krakar Voglova prišla do ugotovitve, da je Prešeren slovenski nacionalni mit, da med mladimi velja za družbeno in nacionalno vrednoto in, da je mladim veliko bližje njegov zunajliterarni, kot pa literarni pomen.

Zadnji del raziskave pa prikazuje kako intenzivno se lahko anketiranci vživijo v pesmi in v njih najdejo svoja občutja, ter kakšen občutek v njih budijo Prešernove pesmi. Na trditev, »da v Prešernovih pesmih (včasih) najdejo potrditev svojih občutij/ življenjskih spoznanj«, je pritrdilo 80% osnovnošolcev, 70% srednješolcev in 72% študentov slovenistike. Na trditev, da Prešernove pesmi budijo v njih občutek lepote, vzvišenosti in prave umetnosti, jih je pritrdilno odgovorilo 62% osnovnošolcev, 72% srednješolcev in 92% študentov. S tem je ugotovila, da tudi bolj izobraženi ljudje sprejemajo Prešerna nekritično in izrazito poveličevalno. S celotno raziskavo je ugotovila, da se bo treba predvsem na Univerzi zamisliti nad rezultati študentov, saj ti ne kažejo nikakršnega posebnega napredka pri bralnem razumevanju. Seveda pa se vse to začne že v osnovni šoli, kjer je premalo pozornosti posvečene branju in razumevanju teksta.

Raziskava Zorana Božiča[uredi]

Zoran Božič se je lotil raziskave na malce drugačen način. Raziskavo je opravljal pri srednješolcih 1. letnika ekonomske gimnazije, vzrok za izbiro Krsta pri Savici (izbral ga je za interpretacijo) je v tem, da ga v srednji šoli obravnavajo šele v 2. letniku. Izbral je začetke 1., 3. in 4. kitice Krsta pri Savici. Dijaki so nato interpretirali besedilo s svojimi besedami. Za razumevanje ene kitice je bilo mogoče doseči 100 točk, pri tem je za popolno rešitev dijak dobil 2 točki, za delno rešitev 1 točko in za napačno rešitev ali brez rešitve 0 točk.

Povzetek tabele, s katero je Zoran Božič ponazoril rezultate:

Začetek 1. kitice Krsta pri Savici: Mož in oblakov vojsko je obojno...

Dijaki so dosegli 18 točk in pomeni, da je bilo razumevanje 18 %.

Začetek 3. kitice Krsta pri Savici: Na tleh leže slovenstva stebri stari ...

Dijaki so dosegli 12 točk in pomeni, da je bilo razumevanje 12 %.

Začetek 4. kitice Krsta pri Savici: Prenesla pričujoče ure teže ...

Dijaki so dosegli 22 točk in pomeni, da je bilo razumevanje 22 %.

Skupno so dijaki od 300 možnih točk dosegli 52 točk, kar predstavlja 17% razumevanje. Iz tabele je razvidno, kako slabo srednješolci razumejo Prešernove pesmi, saj Krst pri Savici popolnoma razume le 17% anketirancev.

Sklep[uredi]

Avtor Zoran Božič v članku predstavi različne Prešernove sodobnike in književnike, ki so se z recepcijsko zahtevnostjo Prešernovih poezij ukvarjali. Ugotovi, da so prej kot razumeli besedilo, cenili Prešerna in njegov dodelan slog pisanja. Tudi interpretacije pesmi Prešernoslovcev si niso bile enotne. Z ponazoritvijo obeh empiričnih raziskav dokaže, da Prešernove pesmi vsesplošno visoko cenimo, in da je Prešeren nacionalni mit. Pesmi pa večinoma ne razumemo oz. jih samo delno razumemo. Predvsem se avtor zaveda, da je potrebno prvemu branju zahtevnejših pesmi posvetiti več časa in dodatne razlage. Tudi sami sva ugotovili, da kar nekaj Prešernovih pesmi ne razumeva, in da bi za razumevanje le-teh potrebovali bodisi dodatno razlago bodisi »brskanje« po strokovni literaturi.

Literatura[uredi]

Peter Božič: Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje, nerazumevanje, oboževanje. Slavistična revija 55/4 (2007). 53–74.