Zoran Božič:Sprejemanje Prešernovih pesmi:razumevanje,nerazumevanje,oboževanje

Iz Wikiverza

Članek, ki je izšel v Slavistični reviji, je napisal Zoran Božič: prof. slovenščine in primerjalne književnosti na Univerzi v Novi Gorici.


Povzetek članka[uredi]

Avtor nam želi v članku povedati, da so se prva mnenja o težki razumljivosti Prešernovih pesmi, pojavila že v času njegovega življenja. Pravi, da imajo s Prešernovo poezijo težave tudi izobraženci(med njimi pa celo pesniki in prešernoslovci), kar dokazujejo obsežne in natančne razlage njegovih pesmi in opozorila na napake v razumevanju. Empirična raziskava Bože Krakar Vogel je potrdila zelo slab kognitivni odziv celo pri študentih slovenistike, s tem, da le-ti Prešernove pesmi vseeno visoko vrednotijo, kar lahko pojasnimo s tem, da velja za največjega slovenskega pesnika. Zakaj je Prešernova romantična pesnitev bolj zahtevna, je razkrila primerjava Krsta pri Savici z Jenkovim Ognjeplamtičem. To spoznanje potrjuje raziskava v prvem letniku ekonomske gimnazije, ki je pokazala izjemno slabo razumevanje Krsta pri Savici.

Ključni pojmi[uredi]

•PREŠEREN: Rojen 3. decembra 1800, Vrba na Gorenjskem, umrl 8. Februarja 1849 v Kranju. Velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije

•POEZIJA: literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo

•RECEPCIJA: knjiž. prevzem, sprejem

•RAZUMEVANJE

•NACIONALNI (narodni) MIT: zelo pozitivna, a nerealna predstava o določenih dogodkih, pojavih, ljudeh

Analiza članka[uredi]

O recepcijski zahtevnosti klasične poezije je že pred sto leti poglobljeno razpravljal prof. Karel Ozvald, ki je poznavalcem bolj znan kot kulturni pedagog in eden prvih dekanov FF v Ljubljani. Božič je Ozvaldov zapis posodobil in poenostavil takole:,,Učna praksa dokazuje, da so Prešernove pesmi recepcijsko zahtevne in da je brez učiteljeve pomoči učenčevo doživljanje tovrstnih umetniških besedil močno okrnjeno." Avtor si je v članku zato zastavil raziskati naslednje:

•Kaj o recepcijski zahtevnosti Prešernovih pesmi pove slovenska literarna zgodovina?

•Kaj je o težavah pri razumevanju Prešerna v šoli že ugotovila sodobna didaktika književnosti?

•Kakšen je natančneje odnos med razumevanjem in vrednotenjem Prešernovih pesmi?

•Kateri so razlogi za nadpovprečno zapletenost Prešernove poezije?

•Kako berejo in razumevajo Krst pri Savici današnji dijaki?

Razprava o tem, komu so Prešernove pesmi sploh namenjene in kdo jih lahko razume, se je začela že v znanem, nasprotujočem si pogledu Matije Čopa in Jerneja Kopitarja , na začetku tridesetih let 19. stoletja ( v času, ko je Prešeren ravno začel ustvarjati svoja najpomembnejša in tudi recepcijsko najzahtevnejša besedila). Kopitar je vztrajal v svoji sodbi, da so Prešernove pesmi brez vsake cene, ker jih kmetje ne bodo razumeli. Čop pa mu je dokazoval, da so pesmi v prvi vrsti namenjene omikanemu občinstvu. Iz omenjenih stališč je Božič izpeljal naslednji ugotovitvi:

-Kopitar trdi,da kmetje (velika večina tedanjega prebivalstva) Prešernovih pesmi ne bodo razumeli in Čop se s tem strinja.

-Čop trdi, da Prešernove pesmi sploh niso namenjene kmetom, izobraženi ljudje pa ne bodo imeli težav pri njihovem razumevanju.

Avtor je želel dokazati, da še danes velja večina Kopitarjevih in Čopovih spoznanj, razen enega: da so Prešernove pesmi lahko razumljive izobražencem. V slovenski literarni zgodovini je vendarle precej dokazov za spoznanje, da so Prešernove pesmi, med katere spada tudi Krst pri Savici , recepcijsko zahtevne ne samo za izobražence nasploh, pač pa tudi za poznavalce domače in tuje književnosti, med katerimi so tudi sami pesniki in prešernoslovci, ki so poklicno zavezani k razlagi Prešernove poezije. Boža Krakar Vogel v svoji raziskavi ugotavlja, da se Prešernove pesmi zdijo vprašanim mladim bralcem čustveno vznemirljive (ganljive), lepe, a ne preveč aktualne, da Prešeren med mladimi velja za splošno nacionalno vrednoto, da pa povzetek, ki nastane le kot posledica branja z razumevanjem, povzroča težave vsem skupinam. Krakarjeva se posebej posveča povezavi med priljubljenostjo Prešernovih pesmi in njihovim razumevanjem, pri čemer ugotavlja, da je nepriljubljenost večinoma posledica nerazumevanja. Samo pozitiven odnos do Prešernove poezije, pa še ne zagotavlja, da so bralci to tudi v resnici razumeli. Na ta odnos vplivajo mitične razsežnosti, ki Prešernovo poezijo povezujejo z zavezanostjo slovenski narodotvorni zavesti in zgodovinsko izpričano dejstvo, da za pozitivno doživljanje in čustvovanje tovrstne poezije, preprosto ni potrebno njeno globlje razumevanje.

Glede na dosedanja spoznanja avtor zanesljivo trdi, da je Krst pri Savici po zahtevnosti v samem vrhu. Prav zato, ga je zanimalo kakšne rezultate bi pokazal empirični preizkus razumevanja Krsta pri Savici. Preizkusil je dva prva letnika ekonomske gimnazije, in sicer so morali dijaki s svojimi besedami izraziti vsebino oz. pomen prve polovice prve, tretje in četrte kitice. Skupni rezultat dokazuje, da imajo dijaki ekonomske gimnazije pri prvem, spontanem branju Krsta pri Savici v veliki večini nepremostljive težave, saj besedila ne razumejo in ga tudi ne morejo doživeti. Taki dijaki nedvomno pri prvem branju potrebujejo pomoč. Avtor pride do spoznanja: čim več je arhaizmov, slabše je razumevanje. Kar pomeni, da številne neznane besede povsem onemogočijo razumevanje besedila.

Zaključek[uredi]

Prešerna so včasih slavili in z zanosom prebirali oz. recitirali, danes pa čaščenje ni več nujno povezano z branjem. Ob takem odnosu do pesnika, je pokazalo, da nerazumevanje pesmi ne more biti ovira za njihovo doživljanje ter njihovo visoko vrednotenje. Težavno razumevanje povzročajo močna arhaičnost, invertiranost in metaforičnost Prešernovega pesniškega jezika. Primerjava Krsta pri Savici z Jenkovim Ognjeplamtičem je izpričala, da je Jenkova pesnitev recepcijsko precej manj zahtevna. Empirični preizkus razumevanja Krsta dokazuje, da je splošna raven razumevanja izjemno nizka, da bi samo po teh rezultatih večino dijakov uvrstili na najnižjo raven bralnega razumevanja.


Viri[uredi]

Zoran Božič, Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje, nerazumevanje, oboževanje SR LV/4 (2007) 653-674

Literatura[uredi]

Miran Hladnik: Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2002.