Znanstvena terminologija

Knjigo z naslovom Znanstvena terminologija je napisal Matej Cigale leta 1880 v Ljubljani, založila in natisnila jo je Matica slovenska. Okoli leta 1867 je Matej Cigale služboval kot poklicni profesor, tedaj naj bi izšli knjigi o logiki in psihologiji, ki bi Slovencem omogočili pogovor o tehničnih zadevah. Takrat se tudi sam ponudi, da prevzame področje Psihologije, kar je odbor Slovenske matice sprejel na seji, ki je potekala 19. decembra leta 1867, in Cigale se je takoj lotil zbiranja gradiva, a vseeno mu knjige ni uspelo izdati v predvidenem roku. Kljub vsemu se glede na veliko sorodnosti slovenskemu jeziku sklene obrniti na njene predhodne oz. sorodne jezike. Osredotočil se je predvsem na hrvaško terminologijo, ki je bila napisana in odobrena s strani njihovega ministra bogoslužja in šolstva, grofa Leona Thuna Čeha. Tako se Cigale obrne na profesorja Tuška, ki je takrat služboval v Zagrebu, z vprašanjem o njihovi (hrvaški) terminologiji. Novo nastale terminologije so šle v roke gospodu Šulku, ta pa je popravil vse kar se mu je zdelo potrebno popravka. Kljub vsem napotkom, ki jih je Cigale dobil, se odloči počakati da hrvaška terminologija dokončno izide (končen izdelek ni presegel pričakovanj).

Že v uvodnem delu, ki ga je poimenoval Predgovor je ogromno nejasnih oz. nam tujih besed, ki so zastarele ali pa izvirajo iz nemščine. Tako je v namen lažjega razumevanja samega dela dodal še slovar, v katerem je obrazložil vse takšne besede. Kljub velikemu številu prej omenjenih razlag besed je sam avtor mnenja da bi bil sam slovar lahko še daljši, če bi želel ugodil vsem bralcem ter da bi tako vsi razumeli o čem piše.

Matej Cigale- življenjepis in delo

Matej Cigale je bil slovenski pravnik, jezikoslovec in urednik, ki se je rodil 2. septembra 1819 v kraju Lome, umrl pa 20. aprila 1889 na Dunaju.

Cigale je veljal za enega najvplivnejših slovenskih jezikoslovcev 19. stoletja. Svoje šolanje je začel leta 1830 v osnovni šoli na Črnem Vrhu. Nato se je vpisal na gimnazijo v Gorici, katero je obiskoval do leta 1841. Po uspešno zaključenih srednješolskih letnih se je odpravil v Ljubljano na študij teologije. Leta 1843 pa je v Gradcu in na Dunaju začel s študijem prave, kjer je leta 1846 študij tudi uspešno zaključil. Do konca leta 1847 je deloval kot sodni praktikant v Gorici, v začetku naslednjega leta pa je opravil sodniški izpit, ter zapustil državno službo. Od 1. julija 1848 do srede septembra 1849 je bil v Ljubljani tajnik slovenskega društva in urednik Slovenije. Leta 1850 sledi povratek na Dunaj, kjer je do svoje smrti deloval kot urednik državnega zakonika ter dosegel vladnega svetnika.

Delo

Leta 1853 je uredil slovenski del Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Österreichs ter za tisk pripravil Mažgon-Krajnčev prevod občega državljanskega zakonika. S temi deli ter mnogimi drugimi strokovnimi članki je postavil temelje na področju slovenske pravne terminologije in strokovnega jezika nasploh. Kot strokovni ocenjevalec je vplival tudi na izboljšanje jezika v slovenskih šolskih učbenikih. V raznih časopisih pa je objavljaj tudi razprave o lepopisu, sklanjatvi in oblikoslovju. Ves čas se je ukvarjal z vprašanji slovenskega knjižnega jezika. Izdal je tudi prvi večji slovenski tiskani slovar, kot dopolnilo temu slovarju je izdal tudi Znanstveno terminologijo, ki velja za prvi slovenski terminološki slovar. Prevajal je tudi najrazličnejše uradne tiskanice veljal pa je tudi za praktičnega jezikoslovca ter stilista. Njemu v čast so poimenovali tudi ulico v Ljubljani- Cigaletova ulica.

Terminologija na splošno

Terminologija označuje strokovno ali specializirano izrazje določenega področja, ali pa se nanaša na terminološko vedo kot vejo v jezikoslovju, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi. Obenem pa beseda označuje tudi dejavnost preučevanja tega izrazja. Terminološka veda se ukvarja s termini kot poimenovanji za specializirane pojme določenega strokovnega področja. Besede, ki so v posameznih področjih uporabljene imenujemo tudi terminologija, na primer medicinska terminologija. Terminologijo lahko v različnih besedilih razumemo drugače, to je odvisno predvsem od namena nastanka besedila in od okoliščin v katerih je nastalo. Danes se v Sloveniji z terminologijo ukvarja več ustanov, v prvi vrsti Sekcija za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, v sklopu Univerze v Ljubljani delujeta Center za družboslovno-terminološko in publicistično raziskovanje.

Knjiga Znanstvena terminologija

Cigale je knjigo razdelil na več delov. Na naslovnico je izpisal vse potrebne podatke, vključno s tem kdo je knjigo natisnil in letnico natisa. Naslovnici sledi obširen predgovor, v katerem je naštel razloge za izid knjige Znanstvena terminologija ter tudi kakšni so bili začetki. Izvemo lahko da si je za zgled pri pisanju te knjige vzel starejše in bolj izkušene slovanske jezike, kot na primer hrvaščina, ter čakal da bo najprej izšla terminologija v tem jeziku in šele po tem se je odločil za pisanje terminologije v slovenščini. Že v predgovoru je uporabil mnogo kratic in pojmov, nekatere je sproti razlagal, druge pa je razložil v za to posebej namenjenem poglavju. Predgovor je težavno brati, saj je jezik starinski, z veliko takšnih besed kakršnih danes ne poznamo več. Tudi slog pisanja je nam tuj, saj tudi ta izhaja iz 19. stoletja. Predgovoru sledi zgoraj večkrat omenjeni slovarček, kjer je razložil nekaj kratic, katere je uporabil v svoji knjigi. Napisal je tudi kako sestoji konec kakšnega izraza. Skratka, navedel je stvari, katere so potrebne za lažje branje. Nato sledi Nemško-slovenski del, sestavljen je iz nemških besed, katere so razvrščene po abecednem vrstnem redu, poleg njih pa so pripisani slovenski pomeni. Danes bi to poimenovali Nemško-slovenski slovar. Na koncu tega dela je dodal še razne popravke in dodatke, kot naprimer besede, katere je vmes "pozabil" dodati pod ustrezno črko abecede, zato jih je dal na konec Nemško-slovenskega dela. Ta del knjige je tudi najbolj obširen. Nato sledi še Slovensko-nemški del, ki je zelo kratek, občutno krajši kot predhoden del knjige. Zgrajen je identično kot Nemško-slovenski del, le da je tu slovenskim besedam dodal nemški pomen, ter seveda te (slovenske) besede razvrstil v abecednem vrstnem redu, kot je to prej storil z nemškimi. To je tudi zadnji del v knjigi.

Viri

Slovenska-biogarfija.si (življenjepis mateja Cigaleta), (https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi158709/?fbclid=IwAR0LhOgwHHTF8jaSFFv1MVA4WPiAzKPrLAw5vDd8K_BkpOAa_mhCqflG3P0)

Dlib.si (knjiga Znanstvena terminologija), (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TFORGL6?fbclid=IwAR3QbUOu8N3pa8SMgwil8deKia4sVS77Qjxu9sWBoIxNOHKzRpIBjR-Gh6k)

Jezikovna-politika.si (terminologija na splošno), (http://www.jezikovna-politika.si/opremljenost/terminologija/)