Zlata Volarič

Janez Švajncer: Zlata Volarič, Nove knjige Zlate Volarič (Sodobnost, 1963)

Analiza članka

Janez Švajncer meni, da je različnost spoznavna oznaka avtoričinega snovanja pričujočih besedil. Njena dela so izšla v samozaložbi: založnik in urednik Jože Volarič je vsako knjigo pospremil z aktualnim aforizmom. Pisateljičin delež je dvojen, zakaj pisanje je dopolnila s svojimi domiselnimi črno-belimi risbami in z oblikovanji ovitkov. Nekaj besed je namenil nekaterim njenim delom. Kot prvega je omenil knjigo z naslovom Biseri v dežju, v kateri se zvrsti petintridest črtic, poimenovanih humoreske. Zbirka nosi naslov po zadnji črtici, zaradi pradavnega dognanja v ljudskem izročilu in zadeva vrh medsebojnih odnosov na relaciji ženska-moški. Pisateljica je segla v motive ter parafrazirala izrečeno Balzacovo misel, da vsakomur pogleduje zgodba iz nosa. zgodbe je obdarila z vitalnostjo, da zaživijo polno in pritegnejo bralca, ki so mu namenjene, da v njih ali skoznje uzre delček sebe. Zlata Volarič je izdala že kar trinajst knjig, ki vsebujejo humoreske. Humoreske se med seboj razlikujejo po motivih obravnavanih oseb, če pa se pojavijo večkrat, ni opaziti ponavljajočih se prizorov v nastopih in v značaju oseb. Pisateljica je upoštevala tudi Levstikovo priporočilo, ki pravi naj se v literaturo sprejeti lik vede in izraža svojemu stanu in položaju primerno.Vsem črticam je skupna optimistična naravnanost, ki prevlada nad pesimističnem ravnanjem posameznikov privrženih naivnosti, da ne počno nič nenaravnega, vendar je v končnem bistvu razlog za njihovo nevednost človeška in duhovna ozkost, celo sebičnost. S takšnimi, neprevladujočimi primeri je pisateljica opozorila na deformacije zdaj in tukaj in povsod v svetu. Naslednje delo, ki ga analizira je ljubezenski roman za najstnike, z naslovom: Po stopnicah k soncu. V enajst razdelkov je uvrstila in pospremila zgodbo najstnice Jernejke šolarke sedmega razreda, ki živi v svetu, ki je samo njen in nikomur drugemu dostopen. Najstnica je obtežena z notranjo stisko, ko je dvom silnejši od trezne presoje in zadobiva elemente obupa, ali bolje naveličanosti in splošne ujezljivosti nad vsem in vsakomer. Perspektiva pisateljice je na strani Jernejke, to potrjuje skozi vso zgodbo, kar dokazuje, da ji je najbližje prav lik mladega rodu. V tem delu pa lahko zasledimo tudi avtobiografske črte pisateljice, ko najstnica svoje doživljanje prenaša v risbe. Roman z naslovom Sončece v soncu govori o ljubezni. Sporočilo pisateljice je strnjeno v zaznavi o moči volje, ki premaga vsako oviro in gorje.

Viri

Sodobnost (1963-), 1995, letnik 43, številka 6/7

Kulturno-umetniško društvo SODOBNOST INTERNATIONAL