X-100 roman
| X-100 roman | |
|---|---|
| [[]] | |
| Avtor | Emil Filipčič |
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Založnik | Ljubljana: Državna založba Slovenije |
| Datum izida | 1988 |
| Subjekt | slovenska književnost |
| Žanr | kriminalni roman |
| Vrsta medija | tisk |
| Št. strani | 111 |
| Klasifikacija | |
| COBISS ID | 6653696 |
X-100 roman (1988) je roman Emila Filipčiča, ki parodira kriminalni roman. Osrednjemu lik je Tone, ki poskuša napisati kriminalko in se hkrati sprašuje o samemu sebi. Roman predstavlja avtorjev slog, za katerega je značilen optimizem in veselje do življenja, ki ga spremljajo filozofski uvidi ter grotesknost.
Vsebina
[uredi]Sama knjiga poskuša biti ˝lepša in bolj resnična od življenja˝. Prvo poglavje romana je naslovljeno Zadnje poglavje in bralca nemudoma potisne v središče dogajanja kriminalne zgodbe, ki pa se v nadaljevanju ne razvije. Kot glavni lik se oslika Tone, avtorjev "alter ego". Je pisatelj, pri svojemu pisanju pa se velikokrat začne spraševati o svojemu položaju kot pisatelj, o svoji vlogi v družbi in kako najti gradivo, ki bi ga vključil v svoje delo. Sprašuje se o verodostojnosti vsebine, češ da je sam zgolj imitator življenja, ki se dogaja okoli njega, on pa ga zgolj zapisuje na papir. Je študent primerjalne književnosti, hkrati pa piše za neimenovanega znanega pisatelja, pri katerem je zaslužek bajen. Živi pri materi, do katere čuti podobno vez, kot naj bi jo Ivan Cankar čutil do svoje.
Posledica njegovega nenehnega iskanja motivov je, da so poglavja vedno manj povezana, oziroma ne sledijo rdeči niti. Omenja svoj ˝transcendentalni jaz˝, ki je dejanski avtor knjige. Nekatera dela Emila Filipčiča predstavi kot svoja, kar potrjuje povezanost Toneta in avtorja knjige. Kniga je polna njegovih osebnih vtisov iz okolice in razmišljanj. Cilj je doseči dolžino stotih strani, kolikor je bilo zahtevano s strani uredništva. V knjigo, za katero se izkaže da je v bistvu X-100 roman, tako vključuje najrazličnejše podrobnosti in situacije, ki se mu pripetijo, kot je na primer prošnja, ki jo je na njegov pisalni stroj napisal nekdo drug, ali pa nekaj strani brez uporabe črke <a>, ker naj bi se ta med pisanjem zlomila.
O vsebini
[uredi]Emil Filipčič se v delu odmika od tradicionalne forme romana, saj zgodba ne sledi kakemu utrjenemu toku dogodkov, temveč je vse bolj nelogična, vsebina je razdrobljena, giblje se v neki navidezni fantastiki kot tudi v resničnem svetu, na koncu pa vendarle nastopi kot neka zaključena celota. Osrednji lik Tone naj bi bil nekakšna nadzemeljska verzija Emila Filipčiča samega.
Noben drug lik, oziroma nobena druga osebnost ne izstopa več poglavij. Knjiga sledi njegovemu toku zavesti oziroma podzavesti. Skozi celotno zgodbo ohranja kritično avtorefleksijo in se ironično vidi kot nekakšen ˝avtomatski zapisovalec sporočil˝.
Viri
[uredi]- Neznani avtor. [Spremna beseda na zaščitnem ovitku] Emil Filipčič. x-100 roman. Ljubljana: Založila Državna založba Slovenije, 1988
- Knjige. Tribuna, 1988/1989. 38/5. dLib
- Igor Saksida. Tretjemu letu naproti. Jezik in slovstvo, 1992/1993. 38/7/8. dLib
- Emil Filipčič. Robustni kaos. Tribuna, 1998. 48/8. dLib
- Nina Beguš. Romani Emila Filipčiča: diplomsko delo. Ljubljana: [N. Beguš], maj 2013 COBISS