Pojdi na vsebino

Wikiverza:Primeri nalog

Iz Wikiverza

VODA

[uredi]

Spoznavanje pomena vode za življenje

[uredi]

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Vodna para pride v zrak z izhlapevanjem z vodnih površin in vlažnih tal, oddajajo pa jo tudi živa bitja. Vodna para je lažja od zraka in se dviga v višine. V višinah se vodna para zgosti v oblake in padavine ter pade nazaj na tla. Na tleh se voda zadržuje in zbira. Ena tretjina jo izhlapi, dve tretjini pa je po površju ali pod zemljo oddteče v potoke in reke ter se končno vrne v morje. Tako voda v naravi stalno kroži.

Kroženje vode

[uredi]

Kroženje vode povzročata sonce, ki vodo segreva, da izhlapi in se zbira v ozračju ter privlačna sila zemlje, ki ji rečemo zemeljska težnost, in zaradi katere se voda vrača proti zemeljski površini.

(Tu bo slika kroženja vode.)

  • Voda je za naše življenje zelo pomembna. Je sestavni del vseh živih bitij. Pokriva dve tretjini zemeljske površine.

Agregatna stanja vode

[uredi]
  • V naravi najdemo vodo v treh stanjih:
    • v trdnem stanju ji rečemo led (na jezeru, ledene sveče, kocke ledu v CocaColi);
    • v tekočem stanju je voda, ki jo piješ in s katero se umivaš, v njej plavaš, itd.;
    • v plinastem stanju se vodi reče para in jo vidiš, ko mama kuha juho.

(Za vsako agregatno stanje bosta priloženi sliki (fotografija določenega agregatnega stanja in ‘’kemijska slika’’).)


  • Voda lahko prehaja iz enega agregatnega stanja v drugo. Sneg in led se talita, če sta izpostavljena toploti in se spremenita v tekočo vodo. Tudi voda ob segrevanju vre in ob vrelišču (100°C) se spreminja iz tekočega v plinasto agregatno stanje, paro.

Naloge

[uredi]
  • Premisli:
    • Kam izgine voda iz mokrega perila? rešitev
    • Zakaj se včasih sprva v zrcalu ne vidiš, potem pa? rešitev


  • Poizkus – RAZIŠČI IZHLAPEVANJE

Za poizkus potrebuješ: dve enaki posodi, aluminijasta folija in flomaster. V obe posodi natoči vodo približno do polovice. Glej, da bo gladina vode v obeh posodah enaka. Zaznamuj gladino vode na zunanji strani posode s flomastrom. Eno od posod pokrij z aluminijasto folijo. Obe posodi postavi za nekaj dni na toplo. Opazuj in zaznamuj gladini vode v obeh posodah. V kateri se gladina vode hitreje znižuje? rešitev