Vrnitev

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Vrnitev  
Avtor Jože Peternelj
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Kmečki glas Ljubljana
Datum izida 1981
Subjekt slovenska književnost
Žanr kmečka povest
Vrsta medija tisk
Št. strani 371
Klasifikacija
COBISS ID 19512832
UDK 821.163.6-311.2

Roman Vrnitev (1981) Jožeta Peternelja, kmečka povest, pripoveduje o stiskah (socialnih in osebnih) človeka, ki se je odselil z vasi v mesto.

Vsebina[uredi]

Andrej in Martin sta partizana, ki sta se borila za domovino, svobodo. Vračata se iz vojne, Andrej z željo po mestnem življenju, muči ga enoličnost kmečkega življenja. Martin pa ga prepričuje v nasprotno. Andrejevšim je v času vojne prišla nova dekla, s katero se Andrej zaplete. Andrej Martinu prizna, da si je vsa tri leta želel vrnitve domov, sedaj pa se počuti razdvojenega. Takrat se zave svoje usode. Sprašujejo se, kaj se bo zgodilo s kmetijami, ko pa je aktualen proces proletarizacije. Andrej svoj odhod utemeljuje s tem, da bo delal tam, kjer bo bolje plačan. Prijatelji, sosedj in zaposleni v tovarni Andreju pravijo, da je mestno življenje precej temačno in neprijetno. Ko napoči zadnja Andrejeva sobota doma, se oče od sina poslovi s spodbudnimi besedami.

Andrej in Ivan gresta skupaj v Ljubljano, najprej k Figovcu na kozarček. Andrej je šokiran nad mestno podobo, smetnjaki, smradom. Službo v tovarni dobi naslednji dan. V tovarno pride delat tudi Tine, ki je k Andrejevšim prihajal pomagat pri košnji. Andrej se ne more se navaditi mestnega življenja. Kar čepi v sobi, ven ne more v umazanih cunjah, nima denarja. Tine sanja svoj dom sredi nizkega pobočja. Andreju čas ni prinašal želenega. Naporno delo in slaba nezadostna hrana se ponavljata iz dneva v dan.

Andrej ob priložnosti obišče Martina in domač Podeželje mu je vse bolj všeč. Ko se vrne v Ljubljano, spozna čedno Ireno, ki je že obljubljena poslovnemu moškemu v štiridesetih. Poročita se in ustvarita družino.

Nastopi vojna za Trst in Andrej je mobiliziran. Poslavlja se od vsega, žene, hčerke in svoje trobente. Prejema ženina pisma, ki mu dajejo moč, medtem ko ga Irena vara. Andrej se predčasno odpravi domov, kjer zaloti ženo z drugim. Obupan gre na vas, kjer izve, da je poročena Justina že mati.

Irena se odloča med moškim, ki mu je bila obljubljena, in Andrejem. Doma si Andrej poškoduje nogo in ga odpeljejo v bolnišnico. Irena ga obiskuje, vendar nikoli s seboj ne pripelje hčerke, preizkuša Andrejeve odzive. Martin zares naredi samomor, Andrejev oče umre in Irena se odloči za ločitev. Andrej se po okrevanju vrne domov in začne živeti znova. Šele takrat razume, kaj pomeni živeti na deželi, v miru.

Tako je zapisal Peternelj: »Andrej pa si je zadovoljno obrisal pot s čela. Čutil in vedel je, da se življenje na Andrejevšu znova rojeva …«

Kritike[uredi]

" Jože Peternelj je sicer bolj znan kot slikar, samorastnik, ima pa v sebi tudi pisateljsko žilico. Svoj čas je pisal krajše spominske tekste za radijske oddaje "Še pomnite, tovariši", pred 17 leti pa je napisal obsežno pripoved Vrnitev, ki je zagledala beli dan nedolgo tega v Kmečki knjižni zbirki založbe Čzp Kmečki glas.

Peternelj je pripoved zasnoval na dveh temeljnih konfliktih, ki naj bi bila značilna za našega človeka v povojnem obdobju: gre za razkol v človeku, ki iz kmeta postaja delavec, ter za razkol, ki je nastal v udeležencih NOB, ko so se soočili z zgodovinsko nujo, da nadaljujejo revolucionarno pot v odporu zoper informbiro. Da je Peternelj oba konflikta lahko oživil, je za junaka pripovedi vzel dvoje oseb, Andreja in Martina. Usoda obeh junakov je, kot se za roman pravzaprav spodobi, tragična. Martin, obremenjen zaradi nerazčiščene likvidacije med NOB, konča svojo pot tako, da se zapije in ustreli, medtem ko Andrej poskuša zajadrati v novo življenje v mestu, zapusti kmetijo, vendar se po več razočaranjih vrne na opuščeni dom.

Pripoved se prijetno bere in ni obremenjena z miselnimi poudarki, kot bi morda sodili po zasnovi, zato je primerna za vsakogar. Cena: 290 din."

Viri[uredi]

  • Vrnitev. Dolenjski list 18/30 (24. 12. 1984). Priloga št. 13, str. 15.