Votlina ali Noč med novoslovenskimi polharji

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje
Voltina ali noč med novoslovenskimi polharji  
Avtor Miha Remec
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Založba Obzorja Maribor
Datum izida 1977
Subjekt slovenska književnost
Žanr Znanstvenofantastični roman, Znanstvena fantastika
Vrsta medija tisk
Št. strani 194
Klasifikacija
COBISS ID 2504456
UDK 821.163.6

Votlina ali noč med novoslovenskimi polharji je prvi znanstvenofantastični roman slovenskega pisatelja in novinarja Mihe Remca napisan leta 1977 .

Roman predstavlja splet treh različnih zgodb (zgodba v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti), ki so med seboj povezane. Na začetku knjige nam avtor sam razloži/ponudi možnosti kako lahko bralec bere knjigo:

  • poglavja v manjajočem se zaporedju: Votlina 0/1, -∞/I, 0/2, +∞/I, 0/3, -∞/II, 0/4, +∞/II, 0/5, -∞/III, 0/6, +∞/III in 0/7, kar vse po svoje pomeni sklenjeno celoto, v kateri glavni junak išče svojo veliko ljubezen;
  • samo poglavja Votlina 0/1, 0/2, 0/3, 0/4, 0/5, 0/6, 0/7, v katerih zve, kako Rok neko jesensko noč z veselo druščino lovi na Kočevskem polhe;
  • samo poglavja Votlina -∞/I, -∞/II in -∞/III, kjer prebere, kako votlinar Ro v davni preteklosti izdela čoln in odpluje k morju;
  • samo poglavja Votlina +∞/I, +∞/II in +∞/III, ki opisujejo, kako v daljni bodočnosti robotoid Arok prispe na zvezdion žensk in zaman poskuša zvedeti, čemu neskončno blodi po prostoru.

Zgodba po poglavjih[uredi]

Poglavje 0/1

Rok je s prijatelji na počitnicah v koči na Kočevskem. Prišli so na polhanje. Rok stoji pred nekakšno veliko votlino v gozdu in premišljuje o prijateljici Dani v katero je zaljubljen. Stopi naprej v votlino. Naenkrat ga pokliče Dana in ko se oglasi, tudi ona vstopi v votlino. Rok začne pogovor o Daninem spogledovanju z prijateljem Borisom. Nenadoma ne more več zadržati rok, zgrabi Dano, njegove roke uidejo pod njeno obleko k prsim in v mednožje, njegove ustnice pa zagrizejo v njene. Ko jo izpusti, Dana joče. Pelje jo iz votline. Obtoži ga, da jo je hotel posiliti, ne posluša Rokovih opravičil in gre proti koči. Rok odide nazaj v votlino in premišljuje o propadu njuninega prijateljstva in končanih možnostih za njeno ljubezen.

Poglavje -∞/1

Ro živi v pradavnini. Biva v votlini ob reki, poleg drugih votlinarjev. Življenje ljudi v tem času je omejeno na žrtje ulovljenega plena in ”divje” parjenje. Uporabljajo različne paritvene klice ter rjovenja ob nerazumevanju naravnih pojavov. Ro je naprednješi od drugih votlinarjev, stvari in pojave poimenuje ter razmišlja o njihovem obstoju. Dolbe drevo za odhod navzdol po reki do morja ob času velike vode. Spreten je z različnimi orodji in naučil se je različnih uporabnih stvari. Všeč mu je votlinarka Aa, kar poimenuje ljubezen. A tega ji ne more dopovedati, saj ji ni všeč in hkrati se ga boji.

Poglavje 0/2

Polhanje na Kolpi. Polde vstopi v votlino in sreča Roka. Opremljen je z močno ročno lučko. Rok razmišlja ali bi Poldetu povedal glede Dane, a ugotovi, da Polde ni pravi človek, s katerim bi govoril o tekšnih stvareh. Razgledujeta se po jami ter ugotovita, da najbrž vanjo pogosto zahaja kakšna zver, najverjetneje medved. Skleneta, da bosta nekoč ulovila medveda. Odpravita se iz jame. Zunaj je že noč. Rok še vedno razmišlja o Dani, zato rade volje privoli na nočno muharjenje, ko mu to predlaga Polde. Tako bo zaposlil svoje misli in lažje mu bo. Napravita vabe, poiščeta primeren kraj za lovljenje in tiho v temi čakata, da kakšna riba poprime za vabo. Med tihim čakanjem Rok spet začne razmišljati o Dani, hudo mu je in zbegan je.

Poglavje +∞/1

Arok živi v prihodnosti. Dobi sporočilo z zadano nalogo. Izve, da njegova zvezda oddaja ločno modro, da je človek, naravnan na neiztečno in da ima vgrajeno bivanjsko uredje in znajdnik. Njegova naloga je se približati stičišču snovnega z nesnovnim, to razčleniti in razčlembo oddati. Nalogo opravi. Ob vračanju naleti na zvezdion in z njim naveže stik. Po kratkem pogovoru mu je dovoljen pristanek. Naveže stik z Anado, človekom s pristavkom ženska, ki mu pove, da na tem zvezdionu bivajo le ljudje s tem pristavkom in živali v posebnem prekatu. Ta zvezdion je umetna tvorba. Na zvezdionu so vsi podatki, ki niso namenjeni užitku, izbrisani. Na Aroku napravijo preizkus, ki pokaže, da ni ne človek, ne žival in ne samodejnik. Je nerazčlenljivo bitje. Anada mora potem spat.

Poglavje 0/3

Za Rokov trnek zagrabi velika riba. Na nesrečo se trnek pretga ob veji, za katero se je zataknil. Z Poldetom se vrneta v kočo. Vsi se zabavajo, razen Dana in Boris, ki ju ni nikjer na spregled. Rok od Tike izve, da si zunaj ogledujeta zvezde in gre ven iz koče. Ko ju opazi, zakriči >>Dana!<<. Dana pride bljižje k njemu in mu da jasno vedeti, da ne bo nikoli spala z njim, ter da je konec njunega prijateljstva.

Poglavje -∞/II

Ro se prebudi sredi noči, ko veter do njegove votline prinese vonj po ženski. Odpravi se do roba votline in pri svojem delovišču vidi, kako si Aa ogleduje in tipa njegova orodja. Približa se ji, Aa se nekoliko odmakne in začne risati v pesek. Nato ji začne risati Ro in pripovedovati o stvareh in o ljubezni. Aa posluša in zdi se, da nekoliko razume. Nato se zasliši krik iz ženske votline. Ostale votlinarke prinesejo mladko (mlado votlinarko) na plano, jo položijo potleh in začno tepsti s koprivami, grizti in udarjati po njej. Zbudijo se še ostali votlinarji, začno s paritvenimi klici in začne se vsesplošno parjenje. Ro ves čaz gleda, kje je Aa, a je ne vidi. Ko se parjenje konča in gredo vsi spat, vidi kako se Aa približa pohabljeni mladki in jo začne lizati in poljubljati z ustnicami na ustnice. Ro se približa in Aa se odmakne.

Poglavje 0/4

Tika poišče Roka, ki nekje zunaj sam premišljuje. Prišla se je pogovorit o Borisu in Dani. Boris je njen fant že tri leta in pravi, da dela vedno isto. Roku ukaže naj jo ugrizne v vrat. Ta se sprva brani, nato jo le močno ugrizne in sesa. Vrneta se v kočo. Dana in Boris sedita v kotu. Tika se hihita, da bi jo opazili. Pogovor nanese na Tikin ugriz, Polde pije pri šanku, Dana nekaj govori Borisu. Rok ima vsega dovlj, z Poldetom odideta loviti polhe za večerjo. Rok se v gozdu spominja preživelih trenutkov z Dano.

Poglavje +∞/II

Arok se trudi razčleniti sanje. Anada mu pove, da so sanje nerazčlenljive. Arok jo prosi naj mu predstavi njihov bivanjski red. Anada privoli in začneta najprej z ogledom živali. Živali so bolj podobne Aroku kot zvezdionkam, imajo mednožne ude in so brez prsnih izrastlin. Zelo kričijo. Arok se skuša povezati z njimi z oddajanjem. Ko poskuša z uporabo glasilk in besedno zvezo ljubim te, živali ponorijo. Zvedionke spustijo omamni plin in živali se pomirijo. Začnejo z odvzemanjem semena. Prisesajo cevke na njihove mednožne ude in iz njih črpajo sluz. Na vrsti je prehranjevanje. Odprejo se nekakšne lopute in v prostor padajo trupla zvezdionk. Živali začno prvo v njihove mednožne odprtine zasajati svoje mednožne ude, nato pa jih pojedo. Nato Arok in Anada odideta proč. Arok se sprašuje, če je zasajanje mednožnih udov del odnosa med moškim in žensko. Anadi pove da je lepa, ona pa tega pomena ne razume. Nato si ogledata razplodnik. Vanj na začetku vlagajo izbrano seme živali in jajčeca matic zvezdionk. Tu se poraja življenje. Na tej stopnji se dogodi oploditev in nastajajo zarodki novih bitij. Arok pogleda naslednjo fazo, ko so že vidni zarodki, ki se gibljejo v tekočini. Anada pove, da na tej stopnji se razdelijo zarodki med zarodke ljudi in zarodke živali. Zarodki zvezdionk se še naprej razvrščajo v plasti strežnic, uživalk in tu in tam matic. Anada je matica. Zvezdionke se prehranjujejo z zapolnilno kašo, ki jo morajo po presnovi tudi odvajati. Arok sledi Anadi v odvajalnico, kjer se priklopi na cevke in odvaja sivo snov ter tekočino. Po odvajanju sledi polnjenje. Arok ne razume vseh Anadinih užitkov pri teh procesih. Razloži mu, da odvajano kašo zberejo v zbiralniku, jo dopolnejo s hranljivimi snovmi in je spet uporabna za polnjenje. Nato Anada Aroku pokaže kaj je užitek. Začne se že v zgodnji fazi. Zvezdionko posadijo na mizo, jo privežejo in priklopijo na cevke. Pospeši se ji srčni utrip in dihanje, sluznica okrog mednožne odprtine spreminja barvo v temno rdeče, poveča se nabreklost prsnih izrastlin. Nato ji vtaknejo vtični vložek v mednožno ustje. Ta vtični vložek sprošča različne jakosti in frekvence drežljajev, nato izmerijo katere zvezdionki najbol ugajajo. Sledila bodo izdelava zasebne sporednostne znamke, s katero bo lahko uživala. Anada je Aroku predstavila uvajanje v užitek. Vpraša jo še podrobneje, ona pa mu naprej razlaga kaj je užitek. Tudi Anado prime potreba po užitku in Aroku dovoli, da jo med tem spremlja. Priključi se na samosprejem in spremlja Anado med uživanjem. Med vsemi Anadinimi občutki, ki jih tudi sam nekoliko čuti, se mu vzbudi želja po poljubu z ustnicami na ustnice. Poljubi Anado. Anada se začne krčiti v bolečini. S poljubom razpada.

Votlina 0/5

Rok in Polde čakata sredi gozda, ko zaslišata ropotanje pasti. Nekaj polhov se je ujelo. Odpravita se proti koči in spotoma pobirata ulovljene polhe. Dovol jih bo za eno večerjo. Na poti se jima pokvari luč. Poslušata iz kje prihaja zvok reke, Polde po volčje zatuli in oglasijo se psi. Uspe jima najti kočo. Tik pred kočo srečata opito Polono. Ta opiše stanje v hiši. Dana in Boris se mečkata kar na peči, Tika se peni. Polde gre odreti polhe, Rok in Polona pa nabirati dračje za ogenj. Ven priteče Dana, ker se ustarši polhov in objame Roka. Rok jo objame nazaj, Dana ga obtoži, da takoj vse izkoristi in gre nazaj v hišo. Roku je nato še huje. Polona naglas razmišlja o odnosih med počitnikujočimi. Roka vpraša, če bi bil nocoj on z njo, a ga to ne zanima.

Votlina -∞/III

Splav je pripravljen. Ro čuti, da se bliža deževna doba. Opravlja še zadnje priprave na potovanje. Razmišlja, kako bi pripravil Aa, da bi odšla z njim. Ostali votlinarji se zbudijo in se odpravijo proti reki. Imajo nekakšen shod proti nevihti. Nenadoma opazi Aa, ki ga opazuje. Približa se mu. Previdno jo pelje do svoje votline, ona pa mu plaho sledi. V votlini ji pokaže vse njegove risbe in načrte za izdelavo orodij. Pokaže ji tudi risbe o odnosih. Hoče ji narisati morje, ki ga do sedaj še ni narisal. Prime risalni kamen, a povesi roko , ker morja nezna narisati. Aa prime njegovo roko in jo dvigne višje, da bi risal. Ro jo objame in z roko gladi lase. Popade ga divja strast in začne s paritvenimi kriki. Ko razklene objem, Aa odskoči in pobegne iz votline. Odšla je, za vedno. Začne se nevihta. Ro se spravi v splav, pokrije s kožami in jih priveže. Čaka, da ga voda odnese k morju.

Votlina 0/6

Polona in Rok zaspita pred ognjem. Zbudi ju Tika. Ogenj je ugasnil in Rok ponovno podkuri. Polona gre v kočo in zasliši se glasen vik in krik. Polde pride iz koče k ognju z odrtimi polhi ter razloži Roku, da ima Polona svojo predstavo, slači se in sama sebe maže z polhovo mastjo, ki naj bi pomagala pri bolečih mišičah. Ko so polhi pripravljeni, jih odneseta v hišo. Pri večerji se Dana in Polona skregata, Boris odpelje Dano ven. Sledijo jima Tika in Polona. Čez nekaj časa se Polona vrne in pokliče Roka, naj pomiri Tiko. Tika mu pove, da jo je Polona začela lizati in slačiti, ker so dedci zanič. Rok pomiri Tiko in odločita se, da gresta skupaj zaspat v skupna ležišča.

Votlina +∞/III

Arok bi skoraj umoril Anaro. Ta mu pove, da je zmožen tudi uničenja zvezdioma, on pa objasni, da prihaja v miru. Anada razume, a vseeno hoče, da odide, saj ni sposoben dojeti užitka, drugega pa mu nima več kaj predstaviti. Arok hoče, da mu predstavi smrt. Pelje ga v smrtovnico. Pove, da tam umirajo, ko pridejo do take stopnje, da se lahko čez skrajno mero predajo užitku. Arok opazuje kako ena od zvezdionk uživa do svoje smrti. Hoče spoznati še znajdnik in Anada kmalu privoli in mu ga pokaže. Do znajdnika nihče ne zahaja, ohranja zvezdion v gibanju in pravšnji legi, varuje ga pred nevarnostmi. Arok prepriča Anado, da se priključi na njegovo vidnost, ker je veliko večja kot njenja. Sprva se tega boji, a na koncu privoli. Gledata zvezde. Ko končata, se v njih začne zbujati nekakšna lubezen. Anada mu dovoli dotikanje. Sleče jo. Poljubi jo. Oba se začneta spominjati nekakšnih spominov iz preteklosti. Ležanje na travi, žuborenje potoka, modro nebo nad njima, strastni poljubi, vsega tega se spominjata. Kri je uspela preplaviti Arokov mednožni ud in zasadi ga v Anado. A noben od njiju ne čuti nobenih posebnih občutkov. Nehata. Oba jočeta. Anada zaspi. Arok briše v spominu vse nepomembnosti in ponavlja osnovno sporočilo. Pripravi se in zdrkne skozi snovnost v nečas.

Votlina 0/7

Polde sredi noči zbudi Roka, da bi šla pobirati pasti, ker naj bi jih kradli. Tika Roku ne dovili oditi, priklene se najnj. Iztrga se ji in s Poldetom odideta po pasti. Polde mu pove, da sta se včeraj Polona in Jure začela mečkati kar pred njim. Ogabno mu je bilo in Jureta je na gobec. Naslednje leto noče zraven nobene ženske, ker povsod naredijo kurbišče. Med potjo pobirata pasti in polhe. Rok je žalosten zaradi Dane. Napotita se proti bukovemu gozdu, kjer naj bi bilo najbolše lovišče. Polde je jezen, ker mu manjka še sedemnajst pasti in je ulovil precej malo polhov. Skleneta pogledati še v votlino, ki jo je Rok našel včeraj. Polde vstopi v votlino, zasliši se krik in potem bežanje. Rok beži za Poldetom. V votlini je srečal medveda. Ko prideta do koče, spijeta kavo, Polde pa še dva tropinovca. Nato se Rok napravi za odhod. Pripravi stvari, ogreje svojo katro, se poslovi in odide.

Kritika in literarna zgodovina[uredi]

"V vseh treh časovnih presekih išče Miha Remec tipično antropološko sta­nje, neke vrste izsek iz zgodovine člo­veka in njegovih odnosov do sveta. Ta skupna poanta sicer ni eksplicitna, niti poudarjena, omogoča jo bolj ali manj zgradba celote v prepletu časovnih perspektiv, kajpada brez vzročno-posledičnih vezi. Vse tri zgodbe tečejo dru­ga mimo druge in v tem je nemara največja vprašljivost take zasnove Vot­line. Še najbližja skupnemu miselnemu poudarku bi bila ideja o mimobežnosti razmerij med moškim in žensko, v vseh obdobjih zgodovine človeštva, kljub nenehnemu prizadevanju in boju, da bi to razmerje učvrstili in osmislili." (Marijan Zlobec, 1979, dLib 1)

Literatura[uredi]

  • Janez Majnič. Uvodni esej v Astralnih svetilnikih, 1993 [1]
  • Marijan Zlobec. Sodobnost (1963), 1979, letnik 27, številka 2. dLib 1