Virk, Jani: Živeti navznoter, umreti navzven, 1999

Iz Wikiverza

Analiza članka[uredi]

V avtopoetskem članku Jani Virk govori o samopoetiki, poda pa tudi mnenje o pisanju kritik knjig. Že na začetku napiše, da o sebi ni nikoli razmišljal kot o pravem slovenskem pisatelju, saj kot pravi, on to preprosto ni. Nikoli ga ni vznemirjalo, ker njegove knjige niso svetovno znane. To utemelji predvsem z dejstvi, da ga pisatelji nikoli niso zanimali, in da si sebe kot majhen fant ni predstavlja v pisateljskem poklicu. Tudi ko je študiral primerjalno književnost, ga pisatelji niso zanimali. Pravi, da se v času študija ni ničesar naučil. Vseeno pa prizna, da so bile knjige vedno del njegove življenja. "Kar koli drugega že sem bral v tistih letih, bi bral tudi če bi bil voznil tovornjaka." S pisanje pa se je prvič srečal, ko je začel pisati članke o knjigah za časopise, vendar kmalu ugotovil, da ga zanimajo zgolj knjige in ne pisna mnenja o knjigah. V članku izrazi tudi svoje mnenje do pisanja kritik o knjigah. Kot pravi, jih danes pišejo ljudje brez filozofske izobrazbe in občutka za absurd. Na koncu napiše še, da so njegove knjige preteklost in se dotikanjo njegove življenja, vseeno pa z njimi ni nikoli nemeraval arhivirati svojih čustev.

Viri[uredi]

Članek je izšel leta 1999 v številki 7/8 revije Sodobnost, letnik 47. Avtor članka je Jani Virk.