Vilinka
Vilinka je lutkovna pravljica, katere avtorica je Jana Stržinar.
Interpretacija pravljice:
[uredi]Skalni Vilenjak prebiva v samoti, nekje ob gori skrit med skalami. Zelo rad bi zgradil skalni grad, zato po gori nabira vsemogoče skale. Ob gori prebiva tudi Vilinka, ki goji mavrične cvetlice, katere imajo prav posebno čarobno moč, ki uresničujejo želje in skrite sanje. Ko Vilinka svojo čarobno cvetlico podari Vilenjaku, mu s tem podari moč, da si uresniči svoje sanje in si zgradi svojo skalni grad. Ko si Vilenjak zgradi svoj skalni grad, postane preponosen, da bi priznal, da mu je pri te pomagala Vilinkina cvetlica, zato jo pomendra. Zaradi zlobe, nadutosti in neumnosti se v njegov grad naselijo mračnjaki - črnjaki: naduti Vsemogočnjak Nadutko, kruti Krutko in neumni Butko Tupko. Vilenjak z njihovo družbo ni zadovoljen in vedno bolj pogreša Vilinko in lepoto njenih cvetlic. Mračnjakom - črnjakom naroči, naj mu jih prinesejo. A nihče izmed njih cvetlc ne vidi, saj je njihovo srce napoljeno z negativnimi čustvi. Ko Vilenjak končno prizna, da mu je pri granji njegovega gradu pomagala Vilinkina cvetlica, se opogumu in se ji opraviči za svojo krutost, nadutost in neumnost in Vilinka mu spet podari svoje cvetlice.
Analiza:
[uredi]Pravljica je poučna in zaradi močne simbolike, ki jo povezuje z resničnim življenjem primerna za vse starosti, tudi za odrasle. Izrazita pravljičnost pravljico približa tudi najmlajšim. Otroci v pravljici spoznajo, zakaj se ne splača biti zloben in hudoben. Pravičnost in ljubezen sta močnejši in ju vedno premagata.
V pravljici zasledimo naslednje motive: skrivanja, obsedenosti in nemoči, čudežnih cvetlic, samozadostnosti in ponosa, ljubezni, notranje lepote, obupa, priznanja.
Motiv skrivanja: Vilenjak prebiva v samoti, skriva se med skalami in s časom jim je postal podonen – čisto siv in hladen.
Motiv obsedenosti in nemoči: Vilenjak je postal obseden s postavljanjem svojega skalnega gradu. Verjel je, da bo postal pravi Skalni Vilenjak šele, ko bo imel skalni grad. Po gori je nabiral skale in jih zlagal na kup. Grad, ki ga je videl v svojih sanjah je bil tako lep in mogočen, da ga ni mogel začeti graditi..
Motiv čudežnih cvetlic: Se pojavlja skozi celo pravljico. Cvetlice igrajo ključno vlogo, saj pomagajo Vilinjaku pri gradnji njegovega skalnatega gradu – dajo mu moč, da je lahko začel graditi svoj grad.
Motiv samozadostnosti in ponosa: Vilinjak ne priznava, da so mu pri gradnji gradu pomagale cvetlice in sam sebe prepričuje, da je bil samo on potreben pri gradnji. Globoko v sebi ve da temu ni tako, a je preponosen, da si bi priznal.
Motiv obupa: : ko Vilenjak vrže Viliniko rožo v prepad in ko pogreša lepoto mavrične cvetlice, se zave, kakšno škodo je storil. V svojem srcu čuti črnino.
Motiv priznanja: ko Vilinjak spozna, da je naredil napako in prosi Vilinko za nova semena in je pripravljen posaditi rože po celi dolini.
Motiv ljubezni: ko Vilinka Vilenjaku podari cvetlico, mu da moč da uresniči svoje sanje.
Ko Vilenjak zleze v prepad po zavrženo cvetlico, jo prinese nazaj pred svoj grad in ker spozna, da brez Vilinke noče več živeti, jo poišče in skupaj posadita cvetlice po vsej gori.
Vsako življenje je kot mavrična cvetlica in ima svoje čarobne moči in svojo ljubezen.
Motiv notranje lepote: ko cvetlice ostanejo nevidne, njihova lepota ostane skrita, ker je ne more videti vsak.
Predstavitev književnih osebe:
[uredi]Glavne književne osebe
- Vilinjak: živel je v samoti, a nikoli ni bil sam, saj je čutil veter in zemljo. Tako dolgo je prebival med skalami, da jim je postal podoben. Ko si je zgradil grad pa celo tako samovšečen, da so njegove slabe lastnosti imele toliko moč, da so postale osebe, ki predstavljajo karikature nadutosti, krutosti in neumnosti. Vse te tri lastnosti so predstavljene kot v treh čudaških pojavah; naduti Nadutko, kruti Krutko in neumni Butko Tupko.
- Vilinka: prav tako je živela ob gori, kot Vilinjak, le da je bila odeta v pisane barve in gojila svoje čudežne cvetlice z čarobnimi močmi. Vanje je vtkala obliko in lepoto vsega kar ljubi, misel na vs kar ji je drago. Negovala jih je, se pogovarjala z njimi. Bila je dobre srca in pripravljena deliti svoje cvetlice s tistimi, ki bo bili tega vredni. Vilinka je v cvetlice vtkala misel o vsem kar ima rada, obliko in lepoto vsega kar ljubi – moč svoje ljubezni.
Stranske književne osebe
- Nadutko, Krutko in Butko Tupko: čudaške pojave z velikimi ušesi, brez obleke, a ne goli, a samo tremi prsti, dolgih nog in rok. Nadutko je vijolične barve in je karikatura nadutosti. Krutko je zelenkaste barve in je – smešna karikatura zlobe.Butko Tupko je rjavkaste barve in je karikatura neumnosti.
"Kadar kdo stori kaj zelo slabega, odda toliko moči, da iz slabega dejanja nastane oseba. Tako je nastal rod mračnjakov-črnjakov, ki jih je na tem našem svetu toliko, da ne spadajo več nikamor drugam kot k samim sebi."
Vilinka kot lutkovna pravljica:
[uredi]Premierno je bila uprizorjena decembra 1998, doživela je že preko 250 izvedb in še vedno je aktivna. Posnela in predvajala jo je tudi TV Slovenija. Decembra 2004 je izšla v knjigi. Avtorica pravljice, lutk in scenografije ter izvajalka je Jana Stržinar. Avtor glasbe je Lado Jakša.