Veronika
| Veronika | |
|---|---|
| Avtor | Gitica Jakopin |
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Založnik | Mladinska knjiga |
| Datum izida | 1980 |
| Subjekt | slovenska književnost |
| Žanr | ljubezenski roman |
| Vrsta medija | tisk |
| Št. strani | 201 |
| Klasifikacija | |
| COBISS ID | 17037312 |
| UDK | 821.163.6-311.2 |
Kratki roman Veronika (1980), predelana izdaja pod naslovom Slovo od deklištva (1996), pisateljice in prevajalke Gitice Jakopin, je ljubezenski roman, ki pripoveduje o občutljivem, čustvenem in ljubezensko razočaranem dekletu.
Vsebina
[uredi]Veronika je vestna študentka ekonomije, ki je že zelo zgodaj ostala brez obeh staršev. Oče je zaradi svojih ilegalnih poslov odpotoval v tujino, mati mu je čez nekaj časa sledila. Od družine ji tako blizu doma ostaneta le teta Anica in stric Lojze, s katerima Veronika rada preživi svoj prosti čas.
Veronika se zaljubi v črnolasega in postavnega Miloša. Nihče, niti Miloševi prijatelji, ne razumejo Veronikinega poželenja in ljubezni do fanta, ki je očitno že na daleč, ni vreden. Iz Veronikine strani ljubezen preraste v obsesijo z Milošem in z njegovo prisotnostjo. V njeni glavi se slikajo zgodbe, katerih se boji, da bi se zgodile. Pretirano analiziranje vsake podrobnosti pa Veroniko privede do popolnega izčrpanja.
V veliko pomoč ji je njena sostanovalka v študentskem domu in prijateljica Martina. Veroniko pretirana želja po Miloševi ljubezni, privede tudi do točke, da Miloša za vedno zapusti. Tako se začne boriti sama s sabo in s svojimi strahovi. Martina Veroniko zaradi njenega strašljivega vedenja, odpelje k zdravniku, saj ji sama ne zna in ne zmore več pomagati. Pod zdravniško oskrbo Veronika preživi kar nekaj časa in njeno zdravje se počasi izboljšuje, vendar Miloš še vedno ostaja v njenih mislih.
Išče ga v vseh moških, katere sreča in ko ga najde v moškem po imenu Savo, ga poljubi pred vsemi, že ob prvem stisku rok. Ko Savo naslednji dan odpotuje v Beograd, se Veronika ponovno zlomi. Martina pokliče reševalce, da jo odpeljejo nazaj v bolnišnico.
Nadaljevanje Veronikine krize je prikazano s fragmenti iz vsakdanjosti življenja žene in družine. Fragmenti ponazarjajo ustaljenost, naveličanost, borbo, hrepenenje, varnost, srečo in konec koncev tudi ljubezen.
Kritike
[uredi]Kratki roman VERONIKA je ljubezenski roman sodobne mlade generacije. Pripoveduje o občutljivem in čustvenem dekletu, ki zori v svojo življenjsko zrelost s krizo ljubezenskega razočaranja. Pripoved je uokvirjena s situacijami urbanega življenja, s poudarjenim sporočilom o njegovem razčlovečevalnem hladu, kateremu pisateljica išče nasprotje in rešitev v prvinskem, vseobsegajočem čustvovanju in sočustvovanju. Veronika je študentka, z bolečimi dekliškimi doživetji in tenkočutnim sprejemanjem sveta označena ženska. Njena ljubezen je njeno bistvo in njena edina lastnost, od katere je odvisno njeno delovanje v pripovedi, predvsem pa njeno duševno stanje, ki se pod težo dvomov vase in v soljudi začenja razkrajati ter preraste v hudo duševno stisko, iz katere se le počasi in krčevito trga in se v želji po polnem življenju vrača med ljudi. Veronikine blodnje, ki zajemajo del osrednje pripovedi, obkroža razumevanje in skrb pa tudi radovednost in brezbrižnost, pri čemer pisateljica z dobro opazovalno ostrino portretira tudi obrobne osebe v Veronikini zgodbi. Ker se osrednja pripoved fabulativno ne zapira v dokončen izid Veronikine krize, temveč jo le nakaže, pisateljica dopolni sporočilo njene zgodbe z nizom zaključnih scen , lahko bi rekli fragmentov, iz vsakdanjosti življenja žene in družine, kjer je povsod, v vsakem od teh fragmentov, zaznavna prisotnost Veronikinega življenjskega problema – problema ženskosti, ki je dozorela in se po svoje izoblikovala iz boleče občutenih dekliških sanj. Snov in sporočilo, kakršno daje roman VERONIKA, je razmeroma redko zaslediti v sodobnem slovenskem pripovedništvu, kot je tudi sicer redko zaslediti aktualne in življenjske téme. Tako bo pripoved o Veroniki prav zaradi tega in tudi zaradi svoje neposredne in prisrčne pripovedi pritegnila bralca, verjetno še posebej dekliški svet. (Prof. dr. Helga Glušič, Slovo od deklištva 1980)
Viri in literatura
[uredi]JAKOPIN, Franc in Primož. Gitica Jakopin (14.8.1928-9.3.1996). [ogled 21. novembra 2016]. Dostopno na: http://www.jakopin.net/gitica/.
Jakopin, Primož. Gitica Jakopin, Slovo od deklištva. [ogled 12. januarja 2017]. Dostopno na: http://www.jakopin.net/gitica/dela/gj_slovo_index.html.
Jakopin, Gitica. Slovo od deklištva. Ljubljana, 1996. (COBISS)