Velikolaška kulturna pot (Wikiverza)

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Velikolaška kulturna pot je krožna pot, ki povezuje rojstne kraje Frana Levstika, Josipa Stritarja in Primoža Trubarja ter ponuja mnoge kulturnozgodovinske znamenitosti; na pomembnejših mestih stojijo informacijske table. Pot, za katero skrbi Planinsko društvo Velike Lašče, je dolga približno 15 kilometrov in je označena s planinskimi markacijami in posebnimi oznakami v obliki odprte knjige. Zanjo bomo porabili okrog pet ur zmerne hoje, z nekaj vzponi in spusti je primerna tudi za družine. Z nekaj ovinki jo lahko prevozimo tudi s kolesom ali avtom. Prva trasa je bila urejena leta 1978, današnjo obliko je dobila 15 let pozneje. Vsakoletni pohod je tisto soboto, ki je najbližja 8. juniju (rojstni dan Primoža Trubarja in občinski praznik).

Točke na poti[uredi]

Velike Lašče

  • Cerkev Marijinega rojstva
  • Levstikov spomenik
  • Levstikov dom

Dolnje Retje

  • Cerkev sv. Roka
  • Ilijev kozolec
  • Levstikova spominska plošča, kip

Podsmreka

  • cerkev Janeza Krstnika

Velika Slevica

  • Marijina cerkev
  • Stritarjeva spominska ploša, relief
  • lesena kašča

Rašica

  • Trubarjeva domačija

Opis poti[uredi]

V Velikih Laščah na vrhu vzpetine stoji cerkev Marijinega rostja, ki je bila na ruševinah stare dograjena leta 1857. Pred cerkvijo stoji Levstikov spomenik, ki je bil postavljen dve leti po njegovi smrti. V bližini je ob glavni cesti proti Kočevje Levstikov domu, kjer sta urejeni njegava in Stritarjeva spominska soba.

Iz Velikih Lašč se vzpnemo na hrib, kjer je cerkev svetega roka (zgrajena 1550). Preko Srobotnika se spustimo v dolino, sledi rahel vzpon, prispemo v Levstikove Retje. Lipa, pod katero je Močilar Levstiko pripovedoval, se je utrudila, ostal je Ilijev kozelec iz konca 18. stoletja, pod katerim je Levstik pisal povest o Martinu Krpanu. Levstikova rojstna hiša je simbolično označena z vrati, spominsko ploščo in doprsnim kipom.

Iz Retij se po deloma gozdni in travnati poti odpravimo na Podvalo. Pod hribom je Dvorska vas s cerkvijo Janeza Krstnika (1722). Na Mali Slevici je križišče poti proti Karlovici, Slemenom, Veliki Slevici in Velikim Laščam. Bojda so na tem krežišču v 12. stoletju stale vislice. Odpravimo se proti Veliki Slevici, nad vasjo je Marijina cerkev. Legenda pravi, da je Marija pregnala Turke, na kamniti plošči pred vhodom v cerkev pa so sledovi konjskega kopita in biča turškega vojaka. Zgodbo je uporabil Josip Stritar v pesnitvi Turki na Slevici.

Pot za cerkvijo zavije v gozd, za katerim se odpre pogled na griče in doline ter Podsmreko, rojstno vas Josipa Stritarja. Njegove rojstne hiše ni več, na steni nove hiše je vzidana spominska plošča in Stritarjev relief, ohranjena je lesena kašča iz Stritarjevih časov. Nadaljujejo do Brankovega, se vzpnemo na Ulako, nato pa preko Podulake in Prhajevga do Pušč, kjer zapustimo asfaltno cesto in po gozdni poti prispemo do Rašice, rojstnega kraja Primoža Trubarja. Trubarjeva domačija je urejena v spominsko hišo. Z Rašice se nato vrnemo v Velike Lašče.

Viri[uredi]

Glej tudi[uredi]

Portal:Literatura/povezava

Zunanje povezave[uredi]