Valentin Vodnik
Jože Debevec: Valentin Vodnik - pesnik; Analiza njegovega pesniškega razvoja in značaja (Dom in svet, 1919)
[uredi]Članek je izšel v Dom in svet, leta 1919, avtor članka pa je Jože Debevec.
Analiza članka
[uredi]Po Vodnikovem rojstvu je leta 1859 izšla njegova knjiga Vodnikov spomenik. Nekoliko kasneje, leta 1919 pa so pričakovali popolnoma novo, popolno in kritično izdajo Vodnikovih pesmi. O njej je razpravljal Grafenauer in prav s to razpravo se je Slovenska Matica spomnila Valentina Vodnika. Spis na podlagi vsega doslej znanega gradiva med drugim kaže tudi to, kako se je Vodnik učil in izpolnjeval. Slovstveno znanje o njem je postalo nazornejše.
Vodnik je bil glede estetike in poetike navdušen učenec francoske poetike, sploh dobe prosvetljenosti. V prvem delu razprave mu Zois svetuje in ga uči, naj piše v narodnem duhu, se ogiblje tujk, se lepo izraža, pesni naj v enajstercu, vir vse poezije pa naj bo razum in duh, namen pa moralna koristnost naroda.
V drugem delu pa je prikazano Vodnikovo upoštevanje ali neupoštevnje Zoisa in njegovih načel za dobro pisanje. Kažejo se na osmih pesnitvah; Zadovoljni Kranjec, Novo leto se vošči, Dramilo, Nemški inu kranjski konj, Vinske mušice, Milje, Moj spominik ter zlasti obširno: Ilirija zveličana.
Literatura
[uredi]Debevec, Jože: Valentin Vodnik - analiza pesniškega razvoja in značaja, Dom in svet (1919), letnik 32, številka 3-6 - [www.dlib.si]