Vašte, Ilka (1891-1967)
ILKA VAŠTE (* 2. 4. 1891, Novo mesto, † 3. 7. 1967, Ljubljana), pisateljica
[uredi]ŽIVLJENJEPIS IN DELO
[uredi]Ilka, krščena kot Klotilda Franja Burger, rojena 2. 4. 1891 v Novem mestu, je bila prvorojenka Fanike in Antona Burgerja. Briljirala je na maturi l. 1910 na učiteljišču v Ljubljani. Poučevala je na več šolah. Leta 1913 je začela poučevati v Trstu, kjer je prvič resneje segla po peresu in spoznala Avgusta - Gustlja Vašteta, učitelja, priljubljenega baritonista in planinca, in se z njim poročila. Rodili sta se jima hčerki Sava in Zlata. Družinsko idilo je prekinila 1. svetovna vojna, Avgust Vašte je bil vpoklican in kmalu po vojni umrl zaradi španske gripe. Po razpadu Avstro-Ogrske, ko je bil Trst priključen Italiji, se je vdova z deklicama vrnila v Ljubljano. Znova je začela poučevati in snovati romane. V Ljubljani je poučevala na meščanski šoli, po letu 1945 pa je postala gimnazijska profesorica. Med drugo svetovno vojno je sodelovala z OF, skrbela za prvo hčer z napredujočo duševno boleznijo in trepetala za drugo, ki je bila kot komunistka zaprta na Rabu, ter prevzela za vtgojo vnučke. Po končani vojni je opravljala vrsto političnih funkcij. Zaradi bolezni je leto dni preživela v rovinjskem zdravilišču.
Knjige Ilke Vašte so bile več desetletij med najbolj izposojanimi izvirnimi leposlovnimi deli, v njih je raziskala in oživila široke plasti slovenske narodne in ustvarjalne preteklosti. Odločitev za zgodovinsko podlago svojih del, za katera je vedno proučila stvarno gradivo, je utemeljevala s potrebo po ohranjanju zgodovinskega spomina prihodnjim generacijam.
BIBLIOGRAFIJA
[uredi]- Mejaši (1923)
- Zaklad v Emoni (Razori 1933-35)
- Svet v zatonu (1953)
- Umirajoče duše (1929)
- Vražje dekle (1933)
- Rožna devica (La rosiere) (1940)
- Roman o Prešernu (1937)
- Visoka pesem (1953)
- Izobčenec (1960)
- Upor (1950)
- Gričarji (1956)
- Podobe iz mojega življenja (1964)
VIRI
[uredi]- Šelih, A. [et al.](2007). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Tuma: SAZU. - Stanonik, T., Brenk, L., ur. (2008). Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.