Usoda

Usoda je kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati. (Fran)

Etimologija

Poimenovanje usoda izhaja iz latinščine in sicer ‛fatum, fors, fortuna’ (19. stol.) ter pomeni usoda, usoden, usodnost. Sorodno je v hrvaščini ùsud ‛usoda’. Izpeljana pa je iz usodīti ‛prisoditi, določiti (o usodi)’, kar je sestavljeno iz u- ‛pri, dol’ in soditi. Pomensko podobno je motivirano hrvaško, srbsko sȕdbina, sudbìna ‛usoda’, kar je prek sȕdba izpeljano súditi ‛soditi’. (Fran)

Usoda in filozofija

Usoda je v splošnem filozofskem smislu nujno zaporedje, katerem je podvrženo vsako bitje. Po definiciji je usodno tisto, na kar ne moremo vplivati. Je racionalna, vendar skrita tistemu, ki v njej sodeluje. Pojem usode je imel ključno vlogo v stoicizmu, kjer so verjeli, da je substanca sveta pasivna materija, ki jo oživlja bog, zakon, usoda in ji ni mogoče ubežati, zato naj bi modri ljudje sprejeli usodo, na pa se ji upirali ali jo skušali spremeniti. V filozofiji je z usodo povezan tudi pojem fatum (lat. usoda), ki je prepričanje da so dogodki in človekovo delovanje odvisni od absolutnega vzroka. To prepričanje je fatalizem, ki za razliko od determinizma vse dogodke vodi v isto izhodišče, ki pa je lahko tudi neka svobodna volja npr. božja volja.

Usoda in literatura

Usoda je igrala veliko vlogo v številnih literarnih delih. V antični Grčiji so na potek zgodbe velikokrat vplivale različne legende, ki so jih junaki zaman skušali spremeniti. Taka upodobitev usode je prisotna v mnogih delih, v Kralju Ojdipu, Iliadi, Odpiseji, Teogoniji. Poleg teh, je koncept usode predstavljen tudi v starodavnih kitajskih delih, predvsem v Liezi, Mengzi, in Zhuangzi. Prav tako je v Italiji Verdi napisal opero Moč usode, ki je narejena po delu španskega pisatelja Duque de Rivasa, ki vključuje pojem usode. V Angliji je usoda v literaturi prisotna v tragediji Shakespeara Macbeth, v romanu Thomasa Hardyja Čista ženska, v drami Samuela Becketta Konec igre in v W. W. Jacobsovi kratki zgodbi The Monkey's paw. V Ameriki se usoda že v zasnovi pojavi v romanu Thorntona Wilderja Most svetega kralja Ludovika. Tema usode pojavlja tudi v nemški literaturi pri Hermanu Hesseju, v delih Siddharta in Igra steklenih biserov.