Uporabnik:Vvrbos

Spoznavanje novih besed z Novo pisarijo

manira-način vedenja, navada
arhaizem-starinska značilnost
historiat-potek, opis kakega dogajanja
geneza-izvor, nastanek in razvoj česa
samorefleksija-nanašanje česa na samega sebe
vandalizem-poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena
parameter-kar se uporablja za vrednotenje, merjenje
impresum-podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
publikacija-knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti
zbornik-publikacija s prispevki več avtorjev
karikirati-smešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lasnosti
cenzor-kdor opravlja cenzuro
kolofon-podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
kaligraf-kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisec
kompetenten-pristojen, pooblaščen; usposobljen, poklican
fantazma-privid
malikovalec-kdor ima kaj za najvišji vzor, ideal
pismouk-učenjak
paradigma-vzorec, primer
bibliofil-ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih
fetišizirati-delati iz česa fetiš
pasivizirati-spraviti v nedejavnost
indikator-kazalec, kazalnik
emancipacija-pridobitev enakopravnega položaja
subverzija-prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi
recenzija-prikaz strokovnega mnenja, sodbe o znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
eklatanten-očiten, jasen, prepričljiv
uzurpacija-nezakonita, nasilna prilastitev
benigen-nenevaren, neškodljiv,
eminenten-zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan
nemanipulabilnost-nedotakljivost
diletantizem-nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
grafomanija,skribomanija-bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju
inferiornist-manjvrednost
intenca-težnja, nagnjenje, usmerjenost
disertacija-znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova
simpozij- zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi
prgišče-zelo majhna količina česa sploh
altruizem-ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
antologija-zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
defetizem- mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
avtodidakt-kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol; samouk
redaktor-kdor dela, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; pregledovalec, popravljavec
kapricioznost-lastnost, značilnost muhastega človeka; muhavost
konsenzualno-soglasno
ekspertiza-izvedensko mnenje, poročilo
indeksirati-označiti vrednost s številkami ali črkami
hiperpovezava-element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu
entiteta-kar je, obstaja
egalitaren-osnovan na enakosti, enakopravnosti
konotacija-pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
intelektualna lastnina-izdelek, ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju in do katerega ima avtor izključno pravico
licenca-pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga
distribuirati-opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati
komunikacija-sporazumevanje, posredovanje informacij

E-pošta

segment-del, odsek
akter-ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik
ikona-podoba
blog-spletno mesto, na katerem avtorji objavljajo besedila, slike, posnetke
diskusija-razprava
spam-vsiljena elektronska pošta
korektura-popravljanje, sprememba
emotikoni-simboli, ki izražajo čustva
egalitarizem-nazor, da so ljudje enaki, enakopravni; družbena enakost
koncipirati-napraviti, sestaviti koncept, osnutek
paragraf-člen
distanca-razdalja, oddaljenost
ekspertiza-izvedensko mnenje, poročilo
avtentičen-pristen, izviren, verodostojen
korespondenca-dopisovanje, zveza, povezava

E-pošta je z leti postala pomemben del našega vsakdana. Je zelo hiter, učinkovit in popularen način komuniciranja. Ob branju poglavja sem ugotovila, da veliko stvari o epošti pravzaprav ne vem. Tako sem se seznanila o bontonu pisanja preko epošte in spoštljivega komuniciranja z drugimi ljudmi.

Jaz in slovenistika

Slovenistika mi predstavlja svojevrsten izziv, saj veliko stvari še ne vem. V srednji šoli mi je profesorica s svojo slikovito, predvsem pa zanimivo razlago, še bolj približala slovenščino kot jezik in me poučila o različnih smereh, ki jih le-ta ponuja. Posledično sem začela razmišljati o študiju slovenistike in se na koncu tudi brez dvoma vpisala na ta program. Vsak dan črpam nove informacije in podrobneje spoznavam svet slovenistov/slovenistk.

Srečanje s Slavistično revijo

Aleksander Bjelčevič. Kettejev verz: Tradicija, inovacija in rojevanje svobodnega slovenskega verza. Slavistična revija 63/1 (2015). 61−87. COBISS

silabotoničen-ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov
metrum-shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera
formalizem-pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine
ikt-naglašeno mesto v metričnem vzorcu
kurziva-tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami

Biografski članek

Biografski članek mora vsebovati naslednje kategorije:

Življenje
Delo
Dosežki
Priznanja in nagrade
V umetnosti

Slovenski literarni zgodovinarji

Anton Ocvirk-slovenski literarni zgodovinar, kritik, literarni teoretik, esejist in utemeljitelj slovenske primerjalne književnosti.
Dušan Pirjevec-slovenski literarni zgodovinar in teoretik ter urednik.
Janko Kos-slovenski književni teoretik, zgodovinar in kritik.
Lado Kralj-slovenski literarni in gledališki kritik, teatrolog, dramaturg, urednik, prevajalec.
Tomo Virk-slovenski književnik, literarni teoretik, esejist in prevajalec.
Boris A. Novak-slovenski pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik in urednik.
Janez Vrečko-slovenski komparativist, francist in literarni zgodovinar.
Tone Smolej-slovenski komparativist, francist in literarni zgodovinar.
Vanesa Matajc-slovenska književnica in pedagoginja.

SlovLit

Tip: Vabilo na pogovor z izbranimi gosti
Tema: TI SI, JAZ SEM, VI STE, MI SMO ...
Povezava: Večerni pogovori. TI SI, JAZ SEM, VI STE, MI SMO ... SlovLit 8. februar. 2014

Redakcija izvlečka in naslovov

Izvleček:

Marja Boršnik je v razpravah pisala, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v člankih zasleduje dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti in igro ter humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Med prvimi je vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Naslovi:

Dane Zajc in slogovne tendence v sodobni slovenski poeziji
Zgodnjesrednjeveška ljudstva in dramsks publika
Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije
Literarni programi v letih 1919–45 na območju Dravske banovine
Slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000
»Cerkovna ordninga« - novo odkrit izvod
Socialne zaznave, reprezentacije in nasilja v kriminalkah
Značilnosti prevodov iz slovenščine v makedonščino na področju migracij in azila
Pristopi k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu in razvoj jezikovnih zmožnosti
Zmanjšanje uporabe bralnikov
Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja bolezni
Vrednote, osebnost in psihično blagostanja pri pisateljih
Stres in zadovoljstvo zaporskih delavcev
Vpliv izpostavljenosti visoki višini na indikatorje vidne pozornosti
Vljudnostne strategije pri nesoglasijih v japonščini in slovenščini

Literarnovedni dogodek

Iz Brna. Iz Brna-Puškinova medalja Tatjani Komarovi. SlovLit. 17. december 2015.

11. decembra je na slovenistiki v Brnu na obisk prišl Milan Dekleva, predstavili pa so tudi češki prevod romana z naslovom Zmagoslavje podgan. 15. decembra so se družili tudi s Klemnom Piskom.

Kritika

Literarna kritika je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela. Objavljajo jo literarne in kulturne revije, dnevno časopisje v literarnih rubrikah, radio, televizija in internet.

Literarni kritiki

V Praktičnem spisovniku sem prebrala, da se veliko kritik najde na enem mestu. Razpotja je slovenska knjižna zbirka, ki je med leti 1962 in 2001 objavljala literarne kritike, eseje in razprave pri založbi Obzorja v Mariboru.

Dimitrij Rupel-Maks

Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni. Diplomsko delo. Ljubljana, 2003.

Ivan Pregelj-Mlada Breda

Marija Stanonik. Procesualnost slovstvene folklore : slovenska nesnovna kulturna dediščina. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006.