Katarina Rozman, študentka 1.letnika Slovenistike in Kultur vzhodne Azije, smer sinologija.

Domače naloge

Domače naloge pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti v šolskem letu 2018/2019.

1. Domača naloga

Oblikuj svoj profil na wikiverzi.

2. Moj stik s Slavistično revijo

Iskreno povedano, do mojega prvega stika s Slavistično revijo sploh ni prišlo.

V času tistega predavanja sem bila na drugem koncu sveta, na Kitajskem, kjer nisem imela dostopa do nobene slovenske tiskane publikacije, kaj šele do Slavistične revije. Edina stvar, ki jo lahko poudarim je, da te (čeprav začasno) bivanje na tujem nauči ceniti prisotnost slovenščine na vsakem koraku, kot jo doživljamo v Sloveniji. Če takrat na Kitajskem ne bi imela moje sotekmovalke Slovenke, bi znorela!

3. Kaj sem izvedela pri tipkanju

Pri tipkanju sem izvedela tri stvari:

Ena, prav vsak gib roke, pogled na zaslon, premik dlani se ponavlja. In ponavlja. In ponavlja. V nedogled!

Dve, ko preideš fazo odpora ugotoviš, da spletna stran, ki si jo ustvaril, dejansko ni slaba in bi jo nekako rad dokončal... Zato si lahko predstavljam, da bom v prihodnjih letih čas spet preživljala pred računalniškim zaslonom:)

In še tri: Nikoli ni prepozno, da se naučiš česa novega. V teh nekaj dneh sem si ogledala več videoposnetkov o programiranju in urejanju spletnih strani kot sem si jih v prejšnjih petih letih. Moj brat, računalniški tehnik, bo zotovo ponosen name. Ko ga bom spravila kamorkoli blizu literature, se razume.

4. literatura in jaz

Moje mnenje o literaturi je deljeno; po eni strani uživam v branju lahkotnega, nezahtevnega čtiva kot sprostitve na len dan, po drugi strani pa mislim, da je funkcija literature tudi odpiranje globokih vprašanj. Zato se glede vloge literature v mojem življenju ne želim posebej opredeliti, saj se do sedaj je, in se najbrž še bo, njen pomen zame spreminjal.

Nikoli pa ni napačen trenutek za literarno debato. Eden izmed mojih najljubših stvari o mojih sošolcih, (bodočih) slovenistih, je postalo, da smo skupaj sposobni vsak običajen pogovor ob kavi spremeniti v argumentiranje o temeljnih vprašanjih literature in filozofije. Ob tem te sicer mimoidoči sicer gledajo skrajno čudno, a je zadoščenje ob dobrem argumentu tega absolutno vredno:)

5. objave na forumu Slovlit

Skozi objave na forumu Slovlit sem se sprehodila le bežno. Tematike so mi sicer zanimive, ni pa dvoma, da stran deluje nekoliko zmedeno. Ne predstavljam si, da bi stran obiskovala vsak dan, a je dober način za sproščanje frustracij v slovenistični (slavistični) stroki, saj je na istem spletnem mestu zbranih mnogo podobno mislečih ljudi. Ali pa ne tako podobno mislečih, sodeč po razgretih argumentih?

Izpiski iz Nove pisarije

Uvod

Neznane besede:
HISTORIAT = zgodovina nastajanja(pri elektronskih besedilih)
GENEZA BESEDILA = tvorjenje/ustvarjanje besedila
IMPRESUM = kolofon = zapis o uredniških podatkih(pri tiskanih izdajah)
UTILITARIZEM = filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja korist

Nova Pisarija nadaljuje literarnovedni priročnik Praktični spisovnik
včasih: pismenost = 'znanje branja in pisanja'
danes: pismenost = 'znanje, poznavanje česa sploh'
Wikispletišča --> skupinsko avtorstvo
Wikiknjige = »rastoče knjige«
dilema glede zapisa avtorja in izida(Ali Nova Pisarija sploh ima datum izida?)
Prešernova Nova Pisarija: Krajnska čbelica, 1831. Prešeren je karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost.

»De zdéj – ko že na Kranjskem vsak pisari, / že bukve vsak šušmár dajè med ljúdi« --> opisuje porast pisanja kot negativen pojav

2. Pismenost

Informacijska družba

PISMOUK = razlagalec svetih spisov
PASIVIZACIJA = postajati pasiven tj. nemočen, mlačen
OBČEVALNIKI = komunikacijske naprave (Boris Grabnar)
"AD HOC" = približno (po domače 'čez palec')

pismenost = obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
včasih: pismena le priviligirana manjšina (pismouki, učenjaki), po uvedbi obveznega šolanja (pri nas zadnja četrtina 18. stoletja): »nuja za vsakega posameznika«
danes: biti nepismen ali polpismen: sramotno, družba z opaznim odstotkom nepismenosti velja za nerazvito
»pisati« nekoč: pisati z roko --> lepopis
»tipkati« nekoč: zgolj strojepiske v tajniški službi, stavci, publicisti, znanstveni pisci
danes redko pišemo z roko --> mladi v šolah, pisci grafitov, kaligrafski opremljevalci diplom in plaket, pisci pisem ob pomembnih priložnostih (smrt, poroka, rojstvo), ali takrat, ko se nam pokvari računalnik, izgubimo mobi
konflikti med sporazumevalnimi praksami: starejši --> mladi so nepismeni

PISMENOST =  sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja

aktivna udeležba v komunikaciji - pismen ni vsakdo, ki zna pritisniti na tipko, saj tudi lepo ošiljen svinčnik ni dovolj
pomembna je interaktivnost - udeleženci, uporabniki nimajo več pasivne vloge (časopisi z bralskimi komentarji)

»Pismenost ni ena sama, pismenosti (specialnih pismenosti) je več«
specialna pismenost = sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah
poznamo več (specialnih) pismenosti: glasbena, kartografska, računalniška, urbana, strokovna --> neobvezne, a so prednost
testi pismenosti (npr.: PISA 2009): pri nas bralna pismenost slaba, e-pismenost nadpovprečna
bralna oz. funkcionalna pismenost = izurjenost za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo (in za njihovo upoštevanje)
Ken Robinson: »prizadevanje za kreativnost pomembnejše od opismenjevanja«
Miran Hladnik: kreativnosti ni opozicija pismenosti, ampak zadnji cilj opismenjevanja
projekt Raba interneta v Sloveniji: l. 2009 je povprečni Slovenec uporabljal vsaj en telefon --> št. rednih uporabnikov blizu enega miljona
brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave = spreminjanje pojma pismenosti
SAZU in DSP so nekaj časa zavračali sodobno tehnologijo
blogi: 43 % uporabnikov interneta jih prebira, piše pa jih 6 % "internetnikov"
"razvoju komunikacijske tehnologije se je nesmiselno upirati --> Zakaj ne bi raje tehnologije obrnili sebi v prid
računalniki = vedno več dela--> "človek je zadovoljen, kadar smiselno, to je ustvarjalno dela."
novodobna elektronska pismenost širi polje demokratičnega: med pisci blogov prvič v zgodovini pisanja delež žensk enak deležu moških
125.000 avtorjev gesel na Wikipediji, od tega mesečno aktivnih (med prijavljenimi) 300, še enkrat toliko neprijavljenih mesečno posega v članke
družabna omrežja --> delež objavljajočih v populaciji narašča
delež pišočih 4%, višji v mestih
vlogo pišočega ljudje povezujejo s čudaštvom, delo ni cenjeno
podjetnost kot sinonim kreativnosti --> tudi nam kot humanistom moralo biti zelo mar, da je podjeten (kreativen) čim večji del populacije (čim več ljudi piše in objavlja)

Wikiji

PARADIGMA = primer/model --> družbena paradigma = tip družbe
VOLUNTARIZEM = prostovoljstvo
KOOPERATIVNOST = sodelovanje
HERMETIČNO (izražanje) = zapleteno, težko berljivo, pisatelj eksperimentira z jezikom in zgradbo dela
INERTNOST = nedejavnost, lenobnost

so »pod streho« neprofitne organizacije Wikimedia
družbena paradigma informacijska družba

Prednosti Wikijev:

lahka dostopnost
voluntarizem
kooperativnost (kot nasprotje avtorskemu napuhu)
tesnejši stik z realnostjo
enciklopedično izražanje (v nasprotju s hermetičnim)

Različni wikiji:

Wikipedija (spletna enciklopedija)
Wikivir (stara besedila v javni lasti)
Wikiknjige (knjige in priročniki)
Wikiverza (seminarji, predavanja, projekti)
Zbirka (za slikovno gradivo)
Wikislovar
Druga spletišča : Butalopedija, Wikipeetia: The misspelled encyclopedia (parodična varianta Wikipedije), Koropedija (koroška wikipedija), Karl-May-Wiki

Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije = splet 2.0
možnost neposredne uporabnikove udeležbe pri produkciji informacij
»S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja« (András Kornai)
slovenščina je bila 11. jezik na svetu, v katerega je bila prevedena biblija
slovenščina je bila 30. (od 56) jezik na svetu, v katerega se je prevedel operacijski sistem Okno/Windows
na lestvici jezikov na Wikipediji je slovenščina trenutno okrog 40. mesta, vendar bi bila njena »pravična« uvrstitev (glede na število govorcev) nekje okrog 150. mesta

Kornaijeva kategorizacija:

1. skupina = comfort zone (16 jezikov ki se jim ni treba bati za preživetje)
2. skupina = vitalni jeziki (83 jezikov, tudi slovenščina)
3. skupina = border line (90 jezikov z nejasno prihodnostjo)
4. skupina = umirajoči oz. mrtvi jeziki, ki se še pišejo (41 jezikov)
poleg teh je na svetu še 6500 jezikov, ki jih govorijo zelo majhne skupnosti, ki se ne pišejo in izginjajo skupaj z zadnjimi govorci

na Wikipediji so 303 jeziki, 292 sta aktivna, 11 jih čaka na vstop
večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje
Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002
Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc) = 'licenca ustvarjalnega ljudstva' --> prevaja se kot »ustvarjalna gmajna« (asociacija na Le vkup, le vkup, uboga gmajna
tradicionalna avtorska zakonodaja = copyright ©
Avtoriteta je na Wikipediji razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi, uveljavljanje avtorstva pa kot stvar ega in želje po honorarju
vodilni gesli wikiskupnosti: kreativnost in svoboda
utečeni recenzijski postopki (peer reviewing) - zagotavljajo kredibilnost (verodostojnost, zanesljivost) znanstvenih objav
objave kontrolirajo zavzeti posamezniki, ki niso nujno eksperti za kontrolirana področja
za morebitne slabe informacije na Wikipediji so odgovorne nacionalne znanstvene discipline
eden glavnih principov je nevtralno stališče (nepristranskost, neutral point of view (NPOV))
Wikipedija se razlikuje: za njo ne stojijo država, mednarodne profitne družbe (slo. Wikipedija nima nobenega zaposlenega), piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti, objave se neposredno mednarodno primerljive (drugojezična gesla na levi strani), je samorefleksivna (pogovorne strani)
za Slovence kulturno blagodejno, ker:
princip dajanja, ne delitve
princip pomoči namesto privoščljivosti
prostovoljno zastonjkarstvo
vpetost v svet
naslonitev na lastno pamet (tudi premišljeno kršenje pravil, ko postanejo preveč moteča)
pluralnost (ekskluzivne resnice tipa »tako in nič drugače«)
potrpežljivost
zavest o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja

Julia Flanders (digitalna humanistka): Wikipedia ponuja bralcem možnost samostojne presoje o resničnosti člankov
Toussaint Hočevar, knjiga ekonomskih razprav Slovenski družbeni razvoj (1979)
neoliberalizem
podaljšanje obdobja po avtorjevi smrti, po katerem njegovo delo postane javno dobro, s petdeset na sedemdeset let
ponovne socialne aspiracije: univerzalni temeljni dohodek, darilna ekonomija, socialno podjetništvo, odprti podatki, prosti dostop, creative commons, Wikipedija

Wikiji in šola

močno pedagoško orodje
Zakaj Wikipedija »v fakultetnem seminarju? Privilegij akademskega geta je, da je v njem meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev zabrisana«
kvalificiranih ekspertov ni dovolj, zato tudi študentje
Wikipedija ni nikakršen nadomestek za spletno učilnico
Wikiverza = nekakšen peskovnik ali pripravljalnica za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo
vandalizem na wikijih = brisanje poti/povezav--> možno zelo hitro razveljaviti
povprečni čas trajanja vandalskih posegov na angleški Wikipediji je dobri dve minuti

Avtor

do nastopa t. i. interpretacijske šole v 60. letih 20. stoletja je bila veda večidel usmerjena k avtorju
biografija = eminenten literarnovedni žanr

Raziskave:

Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj)
Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk)

Projekti:

SBL

In drugo:

zbirka Znameniti Slovenci
zborniki o velikih ustvarjalcih in literarnih zgodovinarjih
korespondence
slavljenje avtorskih jubilejev, postavljanje spomenikov

nova generacija literarnih zgodovinarjev: pozornost z avtorja na besedilo
vprašanje »kaj je hotel avtor s tem povedati« je postalo nespodobno in domala prepovedano
avtonomnost umetniškega besedila

Knjige: Lirika, epika, dramatika (Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec)

Projekt: serija zbornikov Obdobja

ideal nepotvorjenega besedila (Tone Pretnar)

V 80. letih se je (ponovno v povezavi z novo generacijo) pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju
"ni več pomembno besedilo »kot tako« (samo po sebi, an sich), ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega"

Motivacija za pisanje

DILENTANTIZEM = začetništvo
SKRIBOMANIJA/GRAFOMANIJA = obsesija s pisanjem
LITERATENLITERATUR = literatura, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov, ki so neredko tudi sami pisci
INTENCA = namen

zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo
Ivan Cankar: »za narodov blagor«
etika strokovnega pisanja
etična problematika = avtorski napuh, znanstveni prestiž
Tone Pretnar: ironična oznaka »klub vzajemne adoracije« = vzajemno citiranje v strokovni kliki
bolezenska motivacija = pisanje zaradi pisanja samega
žanr znanstvenega pisanja predpostavlja močno radovednost pisca glede predmeta samega
Leposlovje: večji poudarek na načinu, kako je nekaj sporočeno
potreba kulturnih elit, da bi se potrdile v svoji izjemnosti, odličnosti in ekskluzivnosti
»nesporazum, napačno razumevanje, iskanje alternativnega pomena ... v komunikaciji prej pravilo kot izjema, vendar to ne sme biti alibi za ignoriranje avtorjeve intence«
naš socialni ideal, seveda utopični, je družba kreativnih posameznikov, ki kreativnost izražajo tudi s pisanjem (produkcijo informacij)
Teorija funkcijskih zvrsti: pismeni smo lahko za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko

Izbira jezika

princip maksimalnega upoštevanja namembnika
za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina
nuja, da smo vključeni v mednarodno izmenjavo znanja
strah, da bi se slovenistična znanost v prihodnje dogajala v angleščini, je pretiran - ang. je vedno več, vendar procentualno njen delež ne raste
Slavistična revija objavljala tujejezične povzetke (1950) --> 1970 so se jim pridružili še drugojezični izvlečki (sinopsisi oz. abstrakti)
angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju
Prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okviru nista nikakršno zagotovilo za dejansko vplivanje objav v prostoru zunaj domače stroke in jezika, sta pa pogoj zanj

Izbira teme

SAMOREALIZACIJA = postajati(postati) tisto, kar si zmožen postati
DEFETIZEM = malodušje, premaganost

število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka pa kazalec življenjskega standarda
živimo pa v svetu, v katerem število možnih izbir raste --> vendar: "ko realiziramo eno izbirno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim in s tem potrjujemo njihov virtualni značaj"
odločitve tipa ali-ali
"užitek v zavesti zaradi raznolike ponudbe izbir" (le v družbi blaginje)
V akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji, organizatorjem konferenc strokovni jubileji (obletnice rojstev ali smrti velikih predhodnikov, izidi pomembnih knjig), prijaviteljem projektov nacionalne, regionalne ali globalne smernice oz. moda
nekdaj je bilo izbiro teme treba utemeljevati
po principu samorealizacije naj bi si temo vsak izbral sam --> ugodno za radovedne, obremenjujoče za vse ostale

ni dobrih in slabih tem
z izjemo tistih, ki pripadajo našim hobijem, se vsaka tema zdi na začetku težka, pusta in neobvladljiva
pojem relevantnosti (tehtnosti) izbrane teme

Usoda avtorstva in soavtorstvo

če primerjamo organiziranost avtorjev in bralcev, so prvi glede vplivnosti v prednosti
Skupnosti: Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija...
Bralski krožki in forumi: Knjižni molj...
»Biti avtor/avtorica je včasih nekaj pomenilo. Pomenilo je pripadati ustvarjalni eliti, kreativni smetani skupnosti, prinašalo je družbeni ugled in osebno zadovoljstvo.«
"potoriti besedilo"
težja dosegljivost publikacije le redko prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti
demonstrativni umik besedila s spleta = zadnji obupani poskus avtorja brez bralcev vzbuditi zanimanje publike

Soavtorstvo

tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje
Wikiknjige: predvidevajo seznam vseh avtorjev (ali pa vsaj najbolj plodovitih) na začetku
zlonamerno brisanje je mogoče --> uporabnik Eleassar

Objavljanje

SINTAGMA = skladnja
PRIOBČANJE

koncept avtorstva --> štejejo le objave
Potencialni avtor je moral najti vstop v družbo objavljajočih, tako da je pritegnil njihovo pozornost, in prijateljska omizja, krožki in klubi so mu pomagali do mecenov, založnikov in urednikov, ki so bili zadnji člen na poti do tiskarne
stroški tiska so za tiste, ki niso pripravljeni čakati v vrsti na negotovo državno subvencijo ali nimajo prijateljev med uredniki --> vedno manjši
potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje (starejša generacija)
dvojni pomen izraza »postaviti besedilo« --> nekdaj stavci v tiskarnah, danes pomeni naložiti (uploadati) besedilo na kak strežnik oz. spletno mesto (v nekaterih primerih to pomeni tudi objaviti)
Na spletu: če spletna domena nima izrecne prepovedi indeksiranja map (directory listing), spletni roboti (web crawlers) dokument indeksirajo in ga pokažejo med zadetki
Skrivanje dokumentov:

v glavi uporabiti vrstico <meta name="robots" content="noindex, nofollow"> ali <meta name="robots" content="noarchive"> Če želimo pred indeksiranjem skriti ves direktorij, postavimo vanj datoteko z naslovom robot.txt, v kateri naj robot najde samo naslednji dve vrstici: User-agent: * Disallow: / (oz. Disallow: /ime direktorija/, če hočemo iz »objave« izključiti samo ta direktorij)

k vidnosti prispeva postavitev na močno obiskovano mesto (spletni časopis, blog, forum)
hiperpovezave v besedilu - več kot jih je, bolje se vpenja v sobesedilo, lažje je priti do njega
status objave = kadar je bilo delo nekam postavljeno z namenom, da bi ga prebralo čim več ljudi, in je tudi ustrezno opremljeno
"javno objaviti" "uradno sporočiti javnosti" --> tavtološka/nelogična sintagma

Množični um ali pametna množica

CROWDSURFING = množičenje

različni termini, sinonimi: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence, collaborative intelligence, knowledge sharing, collective wisdom, smart mob 'pametna drhal', virtual crowd ...
Sv. Avguštin: znanje je javna dobrina
koncept javnega
Ali znanja ne dojemamo in cenimo kot dobrine?
enciklopedije: razporeditev po abecedi (osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja, asociira na mozaik, kalejdoskop, krpanko) ali drevesno
Wikipedija: abecedna razporeditev (z izjemami raznih seznamov) ni pomembna --> iskanje s pomočjo algoritmov iskalnika
Kategorija = določitev mesta v hierarhiji znanja
»Glej tudi«--> nanizana so sorodna gesla po asociativnem principu
Jaron Lanier: ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik, kritiziral množični um ("digitalni moaizem"), Wikipedija kot primer "vladavine drhali" (mob rule)
pisci sicer nastopajo pod vzdevki, niso pa anonimni
Wikipedija je motnja v kapitalističnem sistemu
množica v opoziciji do nadpovprečnih posameznikov (--> oni spreminjajo družbo)
Negativno konotirani: crowd, mob, Gsindl 'drhal' (Cankar), »lumpenproletariat« (Kermauner) --> multitude

množica kot relevantna socialna kategorija šele v demokratizacijskih prizadevanjih v 18. in 19. stoletju --> 20. stol. totalitarizem (fašizem, nacizem, komunizem) in birokratizem

brezglava množice ves čas išče vladarja, da se mu podredi (razsvetljensko oz. kantovsko stališče)
(postliberalno-demokratično stališče): množice ne prezira; verjame, da se razsvetljeni avtonomni posameznik lahko razvija kot član razumne skupnosti
»sodobna množica je sublimna, določa jo drugačna vrsta dela (ne več fizično), dobiva status subjekta, prisega na red, ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev (sodelovalna komunikacija)«
množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo
množica = konstruktivna kreativna sila
pametna množica - samorealizacija, samoorganizacija, samoregulacija družbe
crowdsourcing - množičenje - oblika proizvodnega procesa, pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti
Wikipedija dokazuje, da v določenih situacijah množica opravi naloge in rešuje probleme bolje kot njeni posamezni člani

Avtorske licence

Stroke besedilo definirajo različno...

jezikoslovje: besedilo = oblika jezikovne komunikacije
literarna veda: besedilo = nekaj berljivega
pravo: tekst = intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja, poznana pod imenom copyright oz. avtorske pravice

Pravo: Koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki človeškega uma prinašajo kreatorjem, in za realizacijo oz. izkoriščanje teh pravic

CREATIVE COMMONS = ustvarjalna gmajna

= alternativni pravni koncept
pojem izhaja iz svobodne kulture (free culture)
uveljavil Lawrence Lessig

	Priznanje avtorstva (attribution – BY)	Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
	Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA)	Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
	Nekomercialno (non-commercial – NC)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
	Brez predelav (no derivative works – ND)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

licence cc so spremenljive
najsodobnejša med licencami cc = Creative Commons Attribution 4.0 International license Dela so prosto dostopna pod pogojem, da uporabnik le navede njihovega avtorja

COPYRIGHT

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Ščiti dela pred zlorabo
zloraba = nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela
problematičnost avtorske lastnine: preveliko poudarjanje tvorca/avtorja, neustrezna za sodobne medije, intelektualne proizvode obravnava kot lastnino
"z naraščanjem števila uporabnikov ni informacije nič manj in ni posameznemu interesentu nič manj dosegljiva"
po avtorski zakonodaji izvirno delo znači vsaj minimalna količina kreativnosti: To niso: preslikave predmetov ali avtorskih del na ravni obrtnega znanja, izdelki fotografskih avtomatov, rutinski portreti za dokumente, povprečne amaterske fotografije (družinski, počitniški posnetki) in običajni fotoreporterski posnetki
Kadar gre za izdelke, ki jih je naročila vlada ali podobna javna inštitucija, so lahko zunaj avtorske zaščite, ni pa to nujno

Zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let. Anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi. Neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so zaščitena enako kot objavljena. Izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi.

lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi
če delo ustvari nekdo v okviru svojih službenih obveznosti, lastništvo pripada inštituciji
skupinsko delo: običajno se avtorji zavežejo v pogodbi, z morebitno objavo se morajo strinjati vsi avtorji
uporaba intelektualnih izdelkov v visokem šolstvu: ni treba prositi dovoljenja, dokler je javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije avtorskega dela in dokler je sprejemnik fizično prisoten, dovoljenje pa je potrebno pri učenju na daljavo
problem v avtorskem pravu so izvedena dela
če je delo nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela
razpečavanje ali distribucijo je dovoljeno početi, tudi če nismo lastniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use)
poštena raba = neprofitna (nepridobitna) raba
prodaja dela vs. prodaja avtorskih pravic
avtor, ki je zainteresiran za ohranitev pravic, mora v pogodbo sam dodati člen, da avtorske pravice zadrži pri sebi

"Med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu. Prosto uporabne so nasprotno samo tiste redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco, zato kopiranje za javno uporabo ali za prodajo brez avtorjevega pristanka povečini ni dovoljeno."

Bralec

Prosti dostop

zahteva, da mora biti prosto dostopno osnovno znanje, ki si ga pridobimo v šoli, torej zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo
včasih so bile knjige redko prosto dostopne: primer Svetih pisem po hotelih, priročniki za šoferje, kvalitetni zemljevidi
včasih računalniško delo ni bilo zastonj: merilo z računalniškimi urami
Internet ukinja staro slovensko izkušnjo, da je treba biti nezaupljiv do vsega, kar prihaja od zunaj, in da se je najbolje zanesti na svoje domače
velika mednarodna spletišča sploh ne diskriminirajo slovenščine
znanje se nedvomno odpira: Digital Public Library of America (DPLA) in HathiTrust Digital Library
vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija: vsiljevanje informacijskega molka kot učinkovitega orodja za obvladovanje družbenih odnosov
znanstvene in strokovne objave s področja literarne vede: "Za razliko od literarnih objav, ki so jih uredniki, izdajatelji ali založbe avtorjem ves čas honorirali (večinoma na podlagi državne subvencije), so znanstvene objave v zadnjem desetletju 20. stoletja nehali honorirati" (avtorji znanstvenih objav so ponavadi plačani iz projektov)
Znanstvena revija mora biti spletno dostopna in po možnosti zastonj
EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
Prosto vsebino lahko poljubno spreminjamo, medtem ko zgolj prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje
odprti podatki (open data), odprti dostop (open access), prosta vsebina (open content), prosto znanje (open knowledge), prosto izobraževanje (open education), Odprta koda (open source), odprto raziskovanje (open research), odprta znanost (open science)
Slovenci smo v zadregi z ločevanjem med izrazoma prost (free) in odprt (open)
prosti dostop (free OA) = brezplačna dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©
odprti dostop (libre OA) = brezplačna dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons
Wikimedijina spletišča: licenci CC-BY-SA 3.0 in GFDL (prosti dostop)
Oviranje poti do informacij: registracija in prijava uporabnikov, slabo narejeni vmesniki, shranjevanje dokumentov v slikovni obliki

Vrste prostega dostopa:
zlati prosti dostop-dostop zagotovi založnik
zeleni prosti dostop-dostop zagotovi avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec
sivi dostop = spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti
hibridni dostop = poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
zakasnjeni dostop
platinasti dostop = publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji

izogibanje založniškim monopolom---ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev
repozitorij = digitalno besedilno skladišče, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila
zmanjševanje stroškov objav bo neizogibno pripeljalo do ukinitve tiska

Založbe

Aaron Swartz - internetni genij, ki je z univerzitetnih strežnikov snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil zastonj dostop do njih - aretiran, tožba, samomor
znanje = javno dobro, ne privatna lastnina
založbe so segment kulturne industrije - knjige so tržno blago
biti informiran - ena izmed osnovnih človekovih pravic
Steven Tötösy: »kolonializem znanja«
založbe ne opravljajo več svoje osnovne naloge (zalaganja oz. kreditiranja)
v 19. stoletju so bile izposojne knjižnice (nem. Leihbibliothek, angl. lending library) običajen način širjenja knjig
"predatorske založbe" (predatory open access publishing) (avtorji iz 175 držav po celem svetu)
Elsevier, Thomson Reuters - monopol založniških korporacij
Science Publishing Group: izdaja več kot 100 znanstvenih časopisov z vseh znanstvenih področij, po principu zlatega prostega dostopa; cena za objavo članka v Sloveniji 370 $
International Journal of Language and Linguistics - ena izmed revij Science PG - teme so aktualne, avtorji, uredniki in recenzenti pa znanstveniki; članki opremljeni z DOI
koloradski bibliotekar Jeffrey Beall - seznam predatorskih založb

Repozitoriji

repozitorij = prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek, dokumentov)

citiranje = dokaz o odmevnosti članka
repozitoriji - funkcija štetja ogledov objav že vgrajena
Googlova analiza obiska (Google analytics) - sicer narejen za podjetnike, koristi tudi drugim
Potemkinova vas - gre za kuliso oz. lažno, olepšano prikazovanje realnosti
prosta dostopnost prispeva k večji branosti
subvencioniranje
PKP (public knowledge project) - kanadski projekt, v okviru katerega delujej odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij, OCS (open conference system) za organiziranje konferenc, OMP (open monograph press) za izdajanje monografij in OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov
odprta družba zavrača komercializacijo znanstvenega objavljanja

Pedagoška fakulteta v Ljubljani (PeFprints), Univerza v Mariboru (Digitalna knjižnica UM), Univerza v Novi Gorici
UL je repozitorij vzpostavila med zadnjimi - Repozitorij Univerze v Ljubljani

Nacionalni portal odprte znanosti
glavni namen repozitorijev: arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
DRYAD - mednarodni repozitorij, ki ima objave v prostem dostopu, postavitev tekstov in vzdrževanje pa morajo avtorji, založništvo ... plačati
člen, ki dovoljuje vzporedno spletno objavo v avtorski pogodbi z založnikom
princip tiska na zahtevo (print on demand)
bibliografski servis ProQuest zaračunava, kar je na dLibu zastonj
SlovLit (1999-) - odprt značaj, na strežniku raziskovalnega inštituta Jožef Štefan

Varovanje zasebnosti

slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
koncern, korporacija, multinacionalka, trust - velikost globalnih digitalizacijskih podjetij
»IT-opijanjeni knjižnični funkcionarji«
-> nezaupanje v dobre namere takega početja
Google - simbolni sovražnik
občutek in občutljivost za eksistenco posameznika je znak civilizacijske razvitosti
ozaveščen posameznik je zainteresiran za skupno blaginjo
Nataša Musar Pirc - nekdanja vodja Urada informacijskega pooblaščenca
Googlov projekt Street Viewv SLO z dvoletno zamudo (zameglitev obrazov)
prepoved iskanja po imenih in priimkih - besedilni korpus Nova beseda†
2013 - preganjanje rentgenskih posnetkov na Wikimedia Commons

zakoni in organi dajejo prednost posameznikovi zasebnosti v škodo javne blaginje

3. Kredibilnost

za objavljanje danes manj ovir kot v preteklosti (razen za objave v osrednjih mestih)
status pisca preverimo v bibliografiji - avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana (tudi če se z njim ne strinjamo)
Vladimir Pavšič
Alan Sokal
do mlajših avtorjev smo praviloma nezaupljivi, včasih neupravičeno

Aktivizem

AKTIVIST - kdor aktivno deluje v kakem društvu ali gibanju

aktivizem neuporaben za človeka, ki mu gre za objektivno spoznanje
apelira na čustva
ne mara statistike
kritična refleksija (odmik od predmeta opazovanja): aktivistični diskurz
kritična refleksija nujna za humanistiko, aktivizem nezdružljiv s humanističnim prizadevanjem
Christian Fuchs: kritično mišljenje = mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašanje socialne moči oz. kdo nadzira vire, informacije, javno mnenje, vrednote itd. in ima od tega korist
biti kritičen - biti nezaupljiv - pesimistično mišljenje
kliktivizem (clicktivism)
treba je misliti s svojo glavo, vendar ne posploševati

Avtorstvo

inštitucionalna vezanost avtorja - podatek z dvojno valenco - po eni strani legitimnost, po drugi strani inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet
revija Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Slovenski kongres, ISH, Delavsko-punkerska univerza, Svobodna univerza - alternativni kanali za publiciranje
samozaložba (leposlovje)
starost dokumenta - prestal kritično presojo, vendar bi bilo narobe če bi zaupali zgolj, ker so stari
historiat člankov - spremljamo spreminjanje, preoblikovanje člankov
oznaka Prešerna kot kranjskega pesnika na angleški Wikipediji

Strokovno recenziranje

peer reviewing
v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
oblika samoregulacije znanstvene skupnosti
strokovna ekspertiza ali ocena - strokovna presoja
alternativa strokovnemu recenziranju: javno recenziranje (open review)
neodvisni ocenjevalci bi naj preprečevali nepotizem
slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka
dvojno slepa recenzija - tudi recenzent ne ve, kdo je avtor
anonimiziranje besedila
recenzentske popravke in komentarje v besedilu anonimizira urednik tako, da besedilo shrani v formatu rtf, ga odpre kot golo besedilo v editorju, poišče moteča osebna imena recenzentov in jih nadomesti z nevtralnimi
ko v tekst posega več rok - različne barve
trije možni izidi: sprejem članka, zavrnitev ali pogojni sprejem
obrazec: tip članka, tematsko področje, ustreznost naslova, obseg članka, tujejezičnost, jezikovna plat, slog, oblika, terminologija, tehnična plat, tema, metoda, reference, morebitne nedoslednosti ...

Pravopis

dvom v kredibilnost informacij, če pisec ne pozna pravopisa

Ločila

razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—)
stičnost
pomišljaj: <Ctrl> in <-> (numerični)
dolgi pomišljaj: <Ctrl> + <Alt> + <-> (numerični)
dolg pomišljaj pride redko v poštev - le za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše (v opombah) - samo med povedmi, ne pa znotraj povedi
ekscesna raba velikih začetnic in narekovajev, garniranje besed z vezaji - slogovni efekti
SP pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih
sl. Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«) (v orodjarni med simboli)
na tipkovnici: narekovaj zgoraj/zgoraj (")
vejični narekovaji spodaj/zgoraj, zančilni za tradicionalne tiske, pozna jih tudi nemški pravopis (v slovenske urejevalnike niso vgrajeni)
slovenski („unarekovajena beseda“) namesto angleških (“unarekovajena beseda”)
pri enojnih narekovajih varianta zgoraj/zgoraj samo za označevanje pomenov besed, npr. angl. default (slov. 'privzeto')
dvopičje - Cobiss uporablja kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa in ga stavi nestično za razliko od pravopisa, ki uči, da je dvopičje levostično ločilo
odveč tudi, če v isti povedi skupaj uporabljamo npr. in veznik itd., itn., ipd. in podobno, saj že začetni npr. pomeni, da bo našteto samo zgled
tripičje ali tropičje - alternativa vezniku itd., pred njim ni vejice! je nestično ločilo!
vprašajev in klicajev naj bo v strokovnem besedilu manj kot v vsakdanjem sporočanju, publicistiki ali umetnostnih besedilih
podpičje: pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka

Digitalna pismenost

DIGITALNA PISMENOST = upoštevanje tehničnih parametrov, kot jih diktirajo uradniki

Formati besedil

Razlike prepoznamo po končnicah v naslovu dokumentov:

txt: golo besedilo
doc, docx, rtf, odt: obogateno besedilo (lahko se recenzira)
htm ali html: spletno besedilo
pdf: natisljivo besedilo (oddaja v tiskarno)
besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

rtf ali odt - nekomercialna raba doc ali docx (sprejemljivo samo v primeru enostavnih, kratkih besedil)
slikovni format - neodpustljiv, besedila ni možno označiti, kopirati, iskati po njem ...

Besedilo v wikijih

Za osnovno oblikovanje: - odstavek: pustimo eno vrsto prazno - enota v seznamu: zvezdica (*) - naslov: ==_== - podnaslov: ===_=== - ležeči tisk: _ (dva apostrofa) - krepki tisk: _ (trije apostrofi) - povezave: oglati oklepaji

modre povezave = že obstoječa gesla
rdeče = gesla (še) ni

- sliko vstavimo preko menija - v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos zapletenih zadev ({{COBISS|ID=nnnnnnn}}, {{infopolje pisec}}, {{infopolje knjiga}}, {{razprto|aaaaaaa}} - oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#) - okvirček z besedilom: presledek na začetku vrstice - ukazi za format html: <br> za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila - <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje

Vaje v wikijih

prijavi se na Wikipedijo
preglej Zgodovino strani (prej), Pogovorno stran, povezave na druge Wikipedije in kategorije na dnu članka
popravi slog in pravopis naključnega članka
označi potencialna gesla (osebnosti, inštitucije, pojme)
dodaj povezave v Cobiss
poenoti citiranje v članku (na koncu vsake enote je pika, samostojne publikacije so ležeče, postavljanje imena za priimek in letnice na začetek je nesmiselno, vezaje spremeni v pomišljaje, kjer je to potrebno)
opozorila:

- preintenzivno členjenje na odstavke (odstavek naj združuje vsaj tri povedi, sicer gre za naštevanje, ki zahteva uporabo seznamskih alinej) - mašila (tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali ...), - prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom - dobesedno prevajanje

Sporočanje popravkov in komentarjev

označimo besedilo, nato:

Pregled > Nov komentar, Sledi spremembam, Datoteka > Prikaži zgodovino različic

preimenovanje popravljenih verzij besedila
dodajanje kratic imena recenzenta
komentiranje wikibesedil: na pogovorni strani besedila ali avtorja; če besedilo nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo odpremo samostojno stran na Wikiverzi; znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden (); s predlogo {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Uporabnik:Rozman.katarina