Uporabnik:Rozman.katarina

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Katarina Rozman, študentka 1.letnika Slovenistike in Kultur vzhodne Azije, smer sinologija.

Domače naloge[uredi]

Domače naloge pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti v šolskem letu 2018/2019.

1. Domača naloga[uredi]

Oblikuj svoj profil na wikiverzi.

2. Moj stik s Slavistično revijo[uredi]

Iskreno povedano, do mojega prvega stika s Slavistično revijo sploh ni prišlo.

V času tistega predavanja sem bila na drugem koncu sveta, na Kitajskem, kjer nisem imela dostopa do nobene slovenske tiskane publikacije, kaj šele do Slavistične revije. Edina stvar, ki jo lahko poudarim je, da te (čeprav začasno) bivanje na tujem nauči ceniti prisotnost slovenščine na vsakem koraku, kot jo doživljamo v Sloveniji. Če takrat na Kitajskem ne bi imela moje sotekmovalke Slovenke, bi znorela!

3. Kaj sem izvedela pri tipkanju[uredi]

Pri tipkanju sem izvedela tri stvari:

Ena, prav vsak gib roke, pogled na zaslon, premik dlani se ponavlja. In ponavlja. In ponavlja. V nedogled!

Dve, ko preideš fazo odpora ugotoviš, da spletna stran, ki si jo ustvaril, dejansko ni slaba in bi jo nekako rad dokončal... Zato si lahko predstavljam, da bom v prihodnjih letih čas spet preživljala pred računalniškim zaslonom:)

In še tri: Nikoli ni prepozno, da se naučiš česa novega. V teh nekaj dneh sem si ogledala več videoposnetkov o programiranju in urejanju spletnih strani kot sem si jih v prejšnjih petih letih. Moj brat, računalniški tehnik, bo zotovo ponosen name. Ko ga bom spravila kamorkoli blizu literature, se razume.

4. literatura in jaz[uredi]

Moje mnenje o literaturi je deljeno; po eni strani uživam v branju lahkotnega, nezahtevnega čtiva kot sprostitve na len dan, po drugi strani pa mislim, da je funkcija literature tudi odpiranje globokih vprašanj. Zato se glede vloge literature v mojem življenju ne želim posebej opredeliti, saj se do sedaj je, in se najbrž še bo, njen pomen zame spreminjal.

Nikoli pa ni napačen trenutek za literarno debato. Eden izmed mojih najljubših stvari o mojih sošolcih, (bodočih) slovenistih, je postalo, da smo skupaj sposobni vsak običajen pogovor ob kavi spremeniti v argumentiranje o temeljnih vprašanjih literature in filozofije. Ob tem te sicer mimoidoči sicer gledajo skrajno čudno, a je zadoščenje ob dobrem argumentu tega absolutno vredno:)

5. objave na forumu Slovlit[uredi]

Skozi objave na forumu Slovlit sem se sprehodila le bežno. Tematike so mi sicer zanimive, ni pa dvoma, da stran deluje nekoliko zmedeno. Ne predstavljam si, da bi stran obiskovala vsak dan, a je dober način za sproščanje frustracij v slovenistični (slavistični) stroki, saj je na istem spletnem mestu zbranih mnogo podobno mislečih ljudi. Ali pa ne tako podobno mislečih, sodeč po razgretih argumentih?

Izpiski iz Nove pisarije[uredi]

Uvod[uredi]

Neznane besede:
HISTORIAT = zgodovina nastajanja(pri elektronskih besedilih)
GENEZA BESEDILA = tvorjenje/ustvarjanje besedila
IMPRESUM = kolofon = zapis o uredniških podatkih(pri tiskanih izdajah)
UTILITARIZEM = filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja korist
  • Nova Pisarija nadaljuje literarnovedni priročnik Praktični spisovnik
  • včasih: pismenost = 'znanje branja in pisanja'
  • danes: pismenost = 'znanje, poznavanje česa sploh'
  • Wikispletišča --> skupinsko avtorstvo
  • Wikiknjige = »rastoče knjige«
  • dilema glede zapisa avtorja in izida(Ali Nova Pisarija sploh ima datum izida?)
  • Prešernova Nova Pisarija: Krajnska čbelica, 1831. Prešeren je karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost.

»De zdéj – ko že na Kranjskem vsak pisari, / že bukve vsak šušmár dajè med ljúdi« --> opisuje porast pisanja kot negativen pojav

2. Pismenost[uredi]

Informacijska družba[uredi]

PISMOUK = razlagalec svetih spisov
PASIVIZACIJA = postajati pasiven tj. nemočen, mlačen
OBČEVALNIKI = komunikacijske naprave (Boris Grabnar)
"AD HOC" = približno (po domače 'čez palec')
  • pismenost = obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
  • včasih: pismena le priviligirana manjšina (pismouki, učenjaki), po uvedbi obveznega šolanja (pri nas zadnja četrtina 18. stoletja): »nuja za vsakega posameznika«
  • danes: biti nepismen ali polpismen: sramotno, družba z opaznim odstotkom nepismenosti velja za nerazvito
  • »pisati« nekoč: pisati z roko --> lepopis
  • »tipkati« nekoč: zgolj strojepiske v tajniški službi, stavci, publicisti, znanstveni pisci
  • danes redko pišemo z roko --> mladi v šolah, pisci grafitov, kaligrafski opremljevalci diplom in plaket, pisci pisem ob pomembnih priložnostih (smrt, poroka, rojstvo), ali takrat, ko se nam pokvari računalnik, izgubimo mobi
  • konflikti med sporazumevalnimi praksami: starejši --> mladi so nepismeni
PISMENOST =  sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
  • aktivna udeležba v komunikaciji - pismen ni vsakdo, ki zna pritisniti na tipko, saj tudi lepo ošiljen svinčnik ni dovolj
  • pomembna je interaktivnost - udeleženci, uporabniki nimajo več pasivne vloge (časopisi z bralskimi komentarji)
  • »Pismenost ni ena sama, pismenosti (specialnih pismenosti) je več«
  • specialna pismenost = sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah
  • poznamo več (specialnih) pismenosti: glasbena, kartografska, računalniška, urbana, strokovna --> neobvezne, a so prednost
  • testi pismenosti (npr.: PISA 2009): pri nas bralna pismenost slaba, e-pismenost nadpovprečna
  • bralna oz. funkcionalna pismenost = izurjenost za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo (in za njihovo upoštevanje)
  • Ken Robinson: »prizadevanje za kreativnost pomembnejše od opismenjevanja«
  • Miran Hladnik: kreativnosti ni opozicija pismenosti, ampak zadnji cilj opismenjevanja
  • projekt Raba interneta v Sloveniji: l. 2009 je povprečni Slovenec uporabljal vsaj en telefon --> št. rednih uporabnikov blizu enega miljona
  • brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave = spreminjanje pojma pismenosti
  • SAZU in DSP so nekaj časa zavračali sodobno tehnologijo
  • blogi: 43 % uporabnikov interneta jih prebira, piše pa jih 6 % "internetnikov"
  • "razvoju komunikacijske tehnologije se je nesmiselno upirati --> Zakaj ne bi raje tehnologije obrnili sebi v prid
  • računalniki = vedno več dela--> "človek je zadovoljen, kadar smiselno, to je ustvarjalno dela."
  • novodobna elektronska pismenost širi polje demokratičnega: med pisci blogov prvič v zgodovini pisanja delež žensk enak deležu moških
  • 125.000 avtorjev gesel na Wikipediji, od tega mesečno aktivnih (med prijavljenimi) 300, še enkrat toliko neprijavljenih mesečno posega v članke
  • družabna omrežja --> delež objavljajočih v populaciji narašča
  • delež pišočih 4%, višji v mestih
  • vlogo pišočega ljudje povezujejo s čudaštvom, delo ni cenjeno
  • podjetnost kot sinonim kreativnosti --> tudi nam kot humanistom moralo biti zelo mar, da je podjeten (kreativen) čim večji del populacije (čim več ljudi piše in objavlja)

Wikiji[uredi]

PARADIGMA = primer/model --> družbena paradigma = tip družbe
VOLUNTARIZEM = prostovoljstvo
KOOPERATIVNOST = sodelovanje
HERMETIČNO (izražanje) = zapleteno, težko berljivo, pisatelj eksperimentira z jezikom in zgradbo dela
INERTNOST = nedejavnost, lenobnost
  • so »pod streho« neprofitne organizacije Wikimedia
  • družbena paradigma informacijska družba

Prednosti Wikijev:

  • lahka dostopnost
  • voluntarizem
  • kooperativnost (kot nasprotje avtorskemu napuhu)
  • tesnejši stik z realnostjo
  • enciklopedično izražanje (v nasprotju s hermetičnim)

Različni wikiji:

  • Wikipedija (spletna enciklopedija)
  • Wikivir (stara besedila v javni lasti)
  • Wikiknjige (knjige in priročniki)
  • Wikiverza (seminarji, predavanja, projekti)
  • Zbirka (za slikovno gradivo)
  • Wikislovar
  • Druga spletišča : Butalopedija, Wikipeetia: The misspelled encyclopedia (parodična varianta Wikipedije), Koropedija (koroška wikipedija), Karl-May-Wiki


  • Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije = splet 2.0
  • možnost neposredne uporabnikove udeležbe pri produkciji informacij
  • »S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja« (András Kornai)
  • slovenščina je bila 11. jezik na svetu, v katerega je bila prevedena biblija
  • slovenščina je bila 30. (od 56) jezik na svetu, v katerega se je prevedel operacijski sistem Okno/Windows
  • na lestvici jezikov na Wikipediji je slovenščina trenutno okrog 40. mesta, vendar bi bila njena »pravična« uvrstitev (glede na število govorcev) nekje okrog 150. mesta

Kornaijeva kategorizacija:

  • 1. skupina = comfort zone (16 jezikov ki se jim ni treba bati za preživetje)
  • 2. skupina = vitalni jeziki (83 jezikov, tudi slovenščina)
  • 3. skupina = border line (90 jezikov z nejasno prihodnostjo)
  • 4. skupina = umirajoči oz. mrtvi jeziki, ki se še pišejo (41 jezikov)
  • poleg teh je na svetu še 6500 jezikov, ki jih govorijo zelo majhne skupnosti, ki se ne pišejo in izginjajo skupaj z zadnjimi govorci
  • na Wikipediji so 303 jeziki, 292 sta aktivna, 11 jih čaka na vstop
  • večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje
  • Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002
  • Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc) = 'licenca ustvarjalnega ljudstva' --> prevaja se kot »ustvarjalna gmajna« (asociacija na Le vkup, le vkup, uboga gmajna
  • tradicionalna avtorska zakonodaja = copyright ©
  • Avtoriteta je na Wikipediji razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi, uveljavljanje avtorstva pa kot stvar ega in želje po honorarju
  • vodilni gesli wikiskupnosti: kreativnost in svoboda
  • utečeni recenzijski postopki (peer reviewing) - zagotavljajo kredibilnost (verodostojnost, zanesljivost) znanstvenih objav
  • objave kontrolirajo zavzeti posamezniki, ki niso nujno eksperti za kontrolirana področja
  • za morebitne slabe informacije na Wikipediji so odgovorne nacionalne znanstvene discipline
  • eden glavnih principov je nevtralno stališče (nepristranskost, neutral point of view (NPOV))
  • Wikipedija se razlikuje: za njo ne stojijo država, mednarodne profitne družbe (slo. Wikipedija nima nobenega zaposlenega), piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti, objave se neposredno mednarodno primerljive (drugojezična gesla na levi strani), je samorefleksivna (pogovorne strani)
  • za Slovence kulturno blagodejno, ker:
  • princip dajanja, ne delitve
  • princip pomoči namesto privoščljivosti
  • prostovoljno zastonjkarstvo
  • vpetost v svet
  • naslonitev na lastno pamet (tudi premišljeno kršenje pravil, ko postanejo preveč moteča)
  • pluralnost (ekskluzivne resnice tipa »tako in nič drugače«)
  • potrpežljivost
  • zavest o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja
  • Julia Flanders (digitalna humanistka): Wikipedia ponuja bralcem možnost samostojne presoje o resničnosti člankov
  • Toussaint Hočevar, knjiga ekonomskih razprav Slovenski družbeni razvoj (1979)
  • neoliberalizem
  • podaljšanje obdobja po avtorjevi smrti, po katerem njegovo delo postane javno dobro, s petdeset na sedemdeset let
  • ponovne socialne aspiracije: univerzalni temeljni dohodek, darilna ekonomija, socialno podjetništvo, odprti podatki, prosti dostop, creative commons, Wikipedija

Wikiji in šola[uredi]

  • močno pedagoško orodje
  • Zakaj Wikipedija »v fakultetnem seminarju? Privilegij akademskega geta je, da je v njem meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev zabrisana«
  • kvalificiranih ekspertov ni dovolj, zato tudi študentje
  • Wikipedija ni nikakršen nadomestek za spletno učilnico
  • Wikiverza = nekakšen peskovnik ali pripravljalnica za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo
  • vandalizem na wikijih = brisanje poti/povezav--> možno zelo hitro razveljaviti
  • povprečni čas trajanja vandalskih posegov na angleški Wikipediji je dobri dve minuti

Avtor[uredi]

  • do nastopa t. i. interpretacijske šole v 60. letih 20. stoletja je bila veda večidel usmerjena k avtorju
  • biografija = eminenten literarnovedni žanr

Raziskave:

  • Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj)
  • Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk)

Projekti:

  • SBL

In drugo:

  • zbirka Znameniti Slovenci
  • zborniki o velikih ustvarjalcih in literarnih zgodovinarjih
  • korespondence
  • slavljenje avtorskih jubilejev, postavljanje spomenikov
  • nova generacija literarnih zgodovinarjev: pozornost z avtorja na besedilo
  • vprašanje »kaj je hotel avtor s tem povedati« je postalo nespodobno in domala prepovedano
  • avtonomnost umetniškega besedila

Knjige: Lirika, epika, dramatika (Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec)

Projekt: serija zbornikov Obdobja

  • ideal nepotvorjenega besedila (Tone Pretnar)
  • V 80. letih se je (ponovno v povezavi z novo generacijo) pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju
  • "ni več pomembno besedilo »kot tako« (samo po sebi, an sich), ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega"

Motivacija za pisanje[uredi]

DILENTANTIZEM = začetništvo
SKRIBOMANIJA/GRAFOMANIJA = obsesija s pisanjem
LITERATENLITERATUR = literatura, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov, ki so neredko tudi sami pisci
INTENCA = namen
  • zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo
  • Ivan Cankar: »za narodov blagor«
  • etika strokovnega pisanja
  • etična problematika = avtorski napuh, znanstveni prestiž
  • Tone Pretnar: ironična oznaka »klub vzajemne adoracije« = vzajemno citiranje v strokovni kliki
  • bolezenska motivacija = pisanje zaradi pisanja samega
  • žanr znanstvenega pisanja predpostavlja močno radovednost pisca glede predmeta samega
  • Leposlovje: večji poudarek na načinu, kako je nekaj sporočeno
  • potreba kulturnih elit, da bi se potrdile v svoji izjemnosti, odličnosti in ekskluzivnosti
  • »nesporazum, napačno razumevanje, iskanje alternativnega pomena ... v komunikaciji prej pravilo kot izjema, vendar to ne sme biti alibi za ignoriranje avtorjeve intence«
  • naš socialni ideal, seveda utopični, je družba kreativnih posameznikov, ki kreativnost izražajo tudi s pisanjem (produkcijo informacij)
  • Teorija funkcijskih zvrsti: pismeni smo lahko za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko

Izbira jezika[uredi]

  • princip maksimalnega upoštevanja namembnika
  • za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina
  • nuja, da smo vključeni v mednarodno izmenjavo znanja
  • strah, da bi se slovenistična znanost v prihodnje dogajala v angleščini, je pretiran - ang. je vedno več, vendar procentualno njen delež ne raste
  • Slavistična revija objavljala tujejezične povzetke (1950) --> 1970 so se jim pridružili še drugojezični izvlečki (sinopsisi oz. abstrakti)
  • angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju
  • Prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okviru nista nikakršno zagotovilo za dejansko vplivanje objav v prostoru zunaj domače stroke in jezika, sta pa pogoj zanj

Izbira teme[uredi]

SAMOREALIZACIJA = postajati(postati) tisto, kar si zmožen postati
DEFETIZEM = malodušje, premaganost
  • število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka pa kazalec življenjskega standarda
  • živimo pa v svetu, v katerem število možnih izbir raste --> vendar: "ko realiziramo eno izbirno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim in s tem potrjujemo njihov virtualni značaj"
  • odločitve tipa ali-ali
  • "užitek v zavesti zaradi raznolike ponudbe izbir" (le v družbi blaginje)
  • V akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji, organizatorjem konferenc strokovni jubileji (obletnice rojstev ali smrti velikih predhodnikov, izidi pomembnih knjig), prijaviteljem projektov nacionalne, regionalne ali globalne smernice oz. moda
  • nekdaj je bilo izbiro teme treba utemeljevati
  • po principu samorealizacije naj bi si temo vsak izbral sam --> ugodno za radovedne, obremenjujoče za vse ostale
  • ni dobrih in slabih tem
  • z izjemo tistih, ki pripadajo našim hobijem, se vsaka tema zdi na začetku težka, pusta in neobvladljiva
  • pojem relevantnosti (tehtnosti) izbrane teme

Usoda avtorstva in soavtorstvo[uredi]

  • če primerjamo organiziranost avtorjev in bralcev, so prvi glede vplivnosti v prednosti
  • Skupnosti: Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija...
  • Bralski krožki in forumi: Knjižni molj...
  • »Biti avtor/avtorica je včasih nekaj pomenilo. Pomenilo je pripadati ustvarjalni eliti, kreativni smetani skupnosti, prinašalo je družbeni ugled in osebno zadovoljstvo.«
  • "potoriti besedilo"
  • težja dosegljivost publikacije le redko prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti
  • demonstrativni umik besedila s spleta = zadnji obupani poskus avtorja brez bralcev vzbuditi zanimanje publike

Soavtorstvo

  • tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje
  • Wikiknjige: predvidevajo seznam vseh avtorjev (ali pa vsaj najbolj plodovitih) na začetku
  • zlonamerno brisanje je mogoče --> uporabnik Eleassar

Objavljanje[uredi]

SINTAGMA = skladnja
PRIOBČANJE
  • koncept avtorstva --> štejejo le objave
  • Potencialni avtor je moral najti vstop v družbo objavljajočih, tako da je pritegnil njihovo pozornost, in prijateljska omizja, krožki in klubi so mu pomagali do mecenov, založnikov in urednikov, ki so bili zadnji člen na poti do tiskarne
  • stroški tiska so za tiste, ki niso pripravljeni čakati v vrsti na negotovo državno subvencijo ali nimajo prijateljev med uredniki --> vedno manjši
  • potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje (starejša generacija)
  • dvojni pomen izraza »postaviti besedilo« --> nekdaj stavci v tiskarnah, danes pomeni naložiti (uploadati) besedilo na kak strežnik oz. spletno mesto (v nekaterih primerih to pomeni tudi objaviti)
  • Na spletu: če spletna domena nima izrecne prepovedi indeksiranja map (directory listing), spletni roboti (web crawlers) dokument indeksirajo in ga pokažejo med zadetki
  • Skrivanje dokumentov:

v glavi uporabiti vrstico <meta name="robots" content="noindex, nofollow"> ali <meta name="robots" content="noarchive"> Če želimo pred indeksiranjem skriti ves direktorij, postavimo vanj datoteko z naslovom robot.txt, v kateri naj robot najde samo naslednji dve vrstici: User-agent: * Disallow: / (oz. Disallow: /ime direktorija/, če hočemo iz »objave« izključiti samo ta direktorij)

  • k vidnosti prispeva postavitev na močno obiskovano mesto (spletni časopis, blog, forum)
  • hiperpovezave v besedilu - več kot jih je, bolje se vpenja v sobesedilo, lažje je priti do njega
  • status objave = kadar je bilo delo nekam postavljeno z namenom, da bi ga prebralo čim več ljudi, in je tudi ustrezno opremljeno
  • "javno objaviti" "uradno sporočiti javnosti" --> tavtološka/nelogična sintagma

Množični um ali pametna množica[uredi]

CROWDSURFING = množičenje
  • različni termini, sinonimi: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence, collaborative intelligence, knowledge sharing, collective wisdom, smart mob 'pametna drhal', virtual crowd ...
  • Sv. Avguštin: znanje je javna dobrina
  • koncept javnega
  • Ali znanja ne dojemamo in cenimo kot dobrine?
  • enciklopedije: razporeditev po abecedi (osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja, asociira na mozaik, kalejdoskop, krpanko) ali drevesno
  • Wikipedija: abecedna razporeditev (z izjemami raznih seznamov) ni pomembna --> iskanje s pomočjo algoritmov iskalnika
  • Kategorija = določitev mesta v hierarhiji znanja
  • »Glej tudi«--> nanizana so sorodna gesla po asociativnem principu
  • Jaron Lanier: ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik, kritiziral množični um ("digitalni moaizem"), Wikipedija kot primer "vladavine drhali" (mob rule)
  • pisci sicer nastopajo pod vzdevki, niso pa anonimni
  • Wikipedija je motnja v kapitalističnem sistemu
  • množica v opoziciji do nadpovprečnih posameznikov (--> oni spreminjajo družbo)
  • Negativno konotirani: crowd, mob, Gsindl 'drhal' (Cankar), »lumpenproletariat« (Kermauner) --> multitude
  • množica kot relevantna socialna kategorija šele v demokratizacijskih prizadevanjih v 18. in 19. stoletju --> 20. stol. totalitarizem (fašizem, nacizem, komunizem) in birokratizem
  • brezglava množice ves čas išče vladarja, da se mu podredi (razsvetljensko oz. kantovsko stališče)
  • (postliberalno-demokratično stališče): množice ne prezira; verjame, da se razsvetljeni avtonomni posameznik lahko razvija kot član razumne skupnosti
  • »sodobna množica je sublimna, določa jo drugačna vrsta dela (ne več fizično), dobiva status subjekta, prisega na red, ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev (sodelovalna komunikacija)«
  • množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo
  • množica = konstruktivna kreativna sila
  • pametna množica - samorealizacija, samoorganizacija, samoregulacija družbe
  • crowdsourcing - množičenje - oblika proizvodnega procesa, pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti
  • Wikipedija dokazuje, da v določenih situacijah množica opravi naloge in rešuje probleme bolje kot njeni posamezni člani

Avtorske licence[uredi]

Stroke besedilo definirajo različno...

  • jezikoslovje: besedilo = oblika jezikovne komunikacije
  • literarna veda: besedilo = nekaj berljivega
  • pravo: tekst = intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja, poznana pod imenom copyright oz. avtorske pravice
  • Pravo: Koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki človeškega uma prinašajo kreatorjem, in za realizacijo oz. izkoriščanje teh pravic

CREATIVE COMMONS = ustvarjalna gmajna

  • = alternativni pravni koncept
  • pojem izhaja iz svobodne kulture (free culture)
  • uveljavil Lawrence Lessig
Attribution Priznanje avtorstva (attribution – BY) Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
Share-alike Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA) Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
Non-commercial
Non-commercial-euro
Nekomercialno (non-commercial – NC) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
Non-derivative Brez predelav (no derivative works – ND) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
  • licence cc so spremenljive
  • najsodobnejša med licencami cc = Creative Commons Attribution 4.0 International license Dela so prosto dostopna pod pogojem, da uporabnik le navede njihovega avtorja

COPYRIGHT

  • Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
  • Ščiti dela pred zlorabo
  • zloraba = nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela
  • problematičnost avtorske lastnine: preveliko poudarjanje tvorca/avtorja, neustrezna za sodobne medije, intelektualne proizvode obravnava kot lastnino
  • "z naraščanjem števila uporabnikov ni informacije nič manj in ni posameznemu interesentu nič manj dosegljiva"
  • po avtorski zakonodaji izvirno delo znači vsaj minimalna količina kreativnosti: To niso: preslikave predmetov ali avtorskih del na ravni obrtnega znanja, izdelki fotografskih avtomatov, rutinski portreti za dokumente, povprečne amaterske fotografije (družinski, počitniški posnetki) in običajni fotoreporterski posnetki
  • Kadar gre za izdelke, ki jih je naročila vlada ali podobna javna inštitucija, so lahko zunaj avtorske zaščite, ni pa to nujno
Zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let. Anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi. Neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so zaščitena enako kot objavljena. Izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi.
  • lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi
  • če delo ustvari nekdo v okviru svojih službenih obveznosti, lastništvo pripada inštituciji
  • skupinsko delo: običajno se avtorji zavežejo v pogodbi, z morebitno objavo se morajo strinjati vsi avtorji
  • uporaba intelektualnih izdelkov v visokem šolstvu: ni treba prositi dovoljenja, dokler je javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije avtorskega dela in dokler je sprejemnik fizično prisoten, dovoljenje pa je potrebno pri učenju na daljavo
  • problem v avtorskem pravu so izvedena dela
  • če je delo nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela
  • razpečavanje ali distribucijo je dovoljeno početi, tudi če nismo lastniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use)
  • poštena raba = neprofitna (nepridobitna) raba
  • prodaja dela vs. prodaja avtorskih pravic
  • avtor, ki je zainteresiran za ohranitev pravic, mora v pogodbo sam dodati člen, da avtorske pravice zadrži pri sebi
"Med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu. Prosto uporabne so nasprotno samo tiste redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco, zato kopiranje za javno uporabo ali za prodajo brez avtorjevega pristanka povečini ni dovoljeno."

Bralec[uredi]

Prosti dostop[uredi]

  • zahteva, da mora biti prosto dostopno osnovno znanje, ki si ga pridobimo v šoli, torej zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo
  • včasih so bile knjige redko prosto dostopne: primer Svetih pisem po hotelih, priročniki za šoferje, kvalitetni zemljevidi
  • včasih računalniško delo ni bilo zastonj: merilo z računalniškimi urami
  • Internet ukinja staro slovensko izkušnjo, da je treba biti nezaupljiv do vsega, kar prihaja od zunaj, in da se je najbolje zanesti na svoje domače
  • velika mednarodna spletišča sploh ne diskriminirajo slovenščine
  • znanje se nedvomno odpira: Digital Public Library of America (DPLA) in HathiTrust Digital Library
  • vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija: vsiljevanje informacijskega molka kot učinkovitega orodja za obvladovanje družbenih odnosov
  • znanstvene in strokovne objave s področja literarne vede: "Za razliko od literarnih objav, ki so jih uredniki, izdajatelji ali založbe avtorjem ves čas honorirali (večinoma na podlagi državne subvencije), so znanstvene objave v zadnjem desetletju 20. stoletja nehali honorirati" (avtorji znanstvenih objav so ponavadi plačani iz projektov)
  • Znanstvena revija mora biti spletno dostopna in po možnosti zastonj
  • EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
  • Prosto vsebino lahko poljubno spreminjamo, medtem ko zgolj prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje
  • odprti podatki (open data), odprti dostop (open access), prosta vsebina (open content), prosto znanje (open knowledge), prosto izobraževanje (open education), Odprta koda (open source), odprto raziskovanje (open research), odprta znanost (open science)
  • Slovenci smo v zadregi z ločevanjem med izrazoma prost (free) in odprt (open)
  • prosti dostop (free OA) = brezplačna dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©
  • odprti dostop (libre OA) = brezplačna dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons
  • Wikimedijina spletišča: licenci CC-BY-SA 3.0 in GFDL (prosti dostop)
  • Oviranje poti do informacij: registracija in prijava uporabnikov, slabo narejeni vmesniki, shranjevanje dokumentov v slikovni obliki
  • Vrste prostega dostopa:
  • zlati prosti dostop-dostop zagotovi založnik
  • zeleni prosti dostop-dostop zagotovi avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec
  • sivi dostop = spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti
  • hibridni dostop = poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
  • zakasnjeni dostop
  • platinasti dostop = publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji
  • izogibanje založniškim monopolom---ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev
  • repozitorij = digitalno besedilno skladišče, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila
  • zmanjševanje stroškov objav bo neizogibno pripeljalo do ukinitve tiska

Založbe[uredi]

  • Aaron Swartz - internetni genij, ki je z univerzitetnih strežnikov snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil zastonj dostop do njih - aretiran, tožba, samomor
  • znanje = javno dobro, ne privatna lastnina
  • založbe so segment kulturne industrije - knjige so tržno blago
  • biti informiran - ena izmed osnovnih človekovih pravic
  • Steven Tötösy: »kolonializem znanja«
  • založbe ne opravljajo več svoje osnovne naloge (zalaganja oz. kreditiranja)
  • v 19. stoletju so bile izposojne knjižnice (nem. Leihbibliothek, angl. lending library) običajen način širjenja knjig
  • "predatorske založbe" (predatory open access publishing) (avtorji iz 175 držav po celem svetu)
  • Elsevier, Thomson Reuters - monopol založniških korporacij
  • Science Publishing Group: izdaja več kot 100 znanstvenih časopisov z vseh znanstvenih področij, po principu zlatega prostega dostopa; cena za objavo članka v Sloveniji 370 $
  • International Journal of Language and Linguistics - ena izmed revij Science PG - teme so aktualne, avtorji, uredniki in recenzenti pa znanstveniki; članki opremljeni z DOI
  • koloradski bibliotekar Jeffrey Beall - seznam predatorskih založb

Repozitoriji[uredi]

repozitorij = prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek, dokumentov)
  • citiranje = dokaz o odmevnosti članka
  • repozitoriji - funkcija štetja ogledov objav že vgrajena
  • Googlova analiza obiska (Google analytics) - sicer narejen za podjetnike, koristi tudi drugim
  • Potemkinova vas - gre za kuliso oz. lažno, olepšano prikazovanje realnosti
  • prosta dostopnost prispeva k večji branosti
  • subvencioniranje
  • PKP (public knowledge project) - kanadski projekt, v okviru katerega delujej odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij, OCS (open conference system) za organiziranje konferenc, OMP (open monograph press) za izdajanje monografij in OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov
  • odprta družba zavrača komercializacijo znanstvenega objavljanja
  • Pedagoška fakulteta v Ljubljani (PeFprints), Univerza v Mariboru (Digitalna knjižnica UM), Univerza v Novi Gorici
  • UL je repozitorij vzpostavila med zadnjimi - Repozitorij Univerze v Ljubljani
  • Nacionalni portal odprte znanosti
  • glavni namen repozitorijev: arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
  • DRYAD - mednarodni repozitorij, ki ima objave v prostem dostopu, postavitev tekstov in vzdrževanje pa morajo avtorji, založništvo ... plačati
  • člen, ki dovoljuje vzporedno spletno objavo v avtorski pogodbi z založnikom
  • princip tiska na zahtevo (print on demand)
  • bibliografski servis ProQuest zaračunava, kar je na dLibu zastonj
  • SlovLit (1999-) - odprt značaj, na strežniku raziskovalnega inštituta Jožef Štefan

Varovanje zasebnosti[uredi]

  • slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
  • koncern, korporacija, multinacionalka, trust - velikost globalnih digitalizacijskih podjetij
  • »IT-opijanjeni knjižnični funkcionarji«
  • -> nezaupanje v dobre namere takega početja
  • Google - simbolni sovražnik
  • občutek in občutljivost za eksistenco posameznika je znak civilizacijske razvitosti
  • ozaveščen posameznik je zainteresiran za skupno blaginjo
  • Nataša Musar Pirc - nekdanja vodja Urada informacijskega pooblaščenca
  • Googlov projekt Street Viewv SLO z dvoletno zamudo (zameglitev obrazov)
  • prepoved iskanja po imenih in priimkih - besedilni korpus Nova beseda†
  • 2013 - preganjanje rentgenskih posnetkov na Wikimedia Commons

  • zakoni in organi dajejo prednost posameznikovi zasebnosti v škodo javne blaginje

3. Kredibilnost[uredi]

  • za objavljanje danes manj ovir kot v preteklosti (razen za objave v osrednjih mestih)
  • status pisca preverimo v bibliografiji - avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana (tudi če se z njim ne strinjamo)
  • Vladimir Pavšič
  • Alan Sokal
  • do mlajših avtorjev smo praviloma nezaupljivi, včasih neupravičeno

Aktivizem[uredi]

AKTIVIST - kdor aktivno deluje v kakem društvu ali gibanju
  • aktivizem neuporaben za človeka, ki mu gre za objektivno spoznanje
  • apelira na čustva
  • ne mara statistike
  • kritična refleksija (odmik od predmeta opazovanja): aktivistični diskurz
  • kritična refleksija nujna za humanistiko, aktivizem nezdružljiv s humanističnim prizadevanjem
  • Christian Fuchs: kritično mišljenje = mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašanje socialne moči oz. kdo nadzira vire, informacije, javno mnenje, vrednote itd. in ima od tega korist
  • biti kritičen - biti nezaupljiv - pesimistično mišljenje
  • kliktivizem (clicktivism)
  • treba je misliti s svojo glavo, vendar ne posploševati

Avtorstvo[uredi]

  • inštitucionalna vezanost avtorja - podatek z dvojno valenco - po eni strani legitimnost, po drugi strani inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet
  • revija Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Slovenski kongres, ISH, Delavsko-punkerska univerza, Svobodna univerza - alternativni kanali za publiciranje
  • samozaložba (leposlovje)
  • starost dokumenta - prestal kritično presojo, vendar bi bilo narobe če bi zaupali zgolj, ker so stari
  • historiat člankov - spremljamo spreminjanje, preoblikovanje člankov
  • oznaka Prešerna kot kranjskega pesnika na angleški Wikipediji

Strokovno recenziranje[uredi]

  • peer reviewing
  • v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
  • oblika samoregulacije znanstvene skupnosti
  • strokovna ekspertiza ali ocena - strokovna presoja
  • alternativa strokovnemu recenziranju: javno recenziranje (open review)
  • neodvisni ocenjevalci bi naj preprečevali nepotizem
  • slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka
  • dvojno slepa recenzija - tudi recenzent ne ve, kdo je avtor
  • anonimiziranje besedila
  • recenzentske popravke in komentarje v besedilu anonimizira urednik tako, da besedilo shrani v formatu rtf, ga odpre kot golo besedilo v editorju, poišče moteča osebna imena recenzentov in jih nadomesti z nevtralnimi
  • ko v tekst posega več rok - različne barve
  • trije možni izidi: sprejem članka, zavrnitev ali pogojni sprejem
  • obrazec: tip članka, tematsko področje, ustreznost naslova, obseg članka, tujejezičnost, jezikovna plat, slog, oblika, terminologija, tehnična plat, tema, metoda, reference, morebitne nedoslednosti ...

Pravopis[uredi]

  • dvom v kredibilnost informacij, če pisec ne pozna pravopisa

Ločila[uredi]

  • razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—)
  • stičnost
  • pomišljaj: <Ctrl> in <-> (numerični)
  • dolgi pomišljaj: <Ctrl> + <Alt> + <-> (numerični)
  • dolg pomišljaj pride redko v poštev - le za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše (v opombah) - samo med povedmi, ne pa znotraj povedi
  • ekscesna raba velikih začetnic in narekovajev, garniranje besed z vezaji - slogovni efekti
  • SP pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih
  • sl. Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«) (v orodjarni med simboli)
  • na tipkovnici: narekovaj zgoraj/zgoraj (")
  • vejični narekovaji spodaj/zgoraj, zančilni za tradicionalne tiske, pozna jih tudi nemški pravopis (v slovenske urejevalnike niso vgrajeni)
  • slovenski („unarekovajena beseda“) namesto angleških (“unarekovajena beseda”)
  • pri enojnih narekovajih varianta zgoraj/zgoraj samo za označevanje pomenov besed, npr. angl. default (slov. 'privzeto')
  • dvopičje - Cobiss uporablja kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa in ga stavi nestično za razliko od pravopisa, ki uči, da je dvopičje levostično ločilo
  • odveč tudi, če v isti povedi skupaj uporabljamo npr. in veznik itd., itn., ipd. in podobno, saj že začetni npr. pomeni, da bo našteto samo zgled
  • tripičje ali tropičje - alternativa vezniku itd., pred njim ni vejice! je nestično ločilo!
  • vprašajev in klicajev naj bo v strokovnem besedilu manj kot v vsakdanjem sporočanju, publicistiki ali umetnostnih besedilih
  • podpičje: pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka

Digitalna pismenost[uredi]

DIGITALNA PISMENOST = upoštevanje tehničnih parametrov, kot jih diktirajo uradniki

Formati besedil

Razlike prepoznamo po končnicah v naslovu dokumentov:

  • txt: golo besedilo
  • doc, docx, rtf, odt: obogateno besedilo (lahko se recenzira)
  • htm ali html: spletno besedilo
  • pdf: natisljivo besedilo (oddaja v tiskarno)
  • besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic
  • rtf ali odt - nekomercialna raba doc ali docx (sprejemljivo samo v primeru enostavnih, kratkih besedil)
  • slikovni format - neodpustljiv, besedila ni možno označiti, kopirati, iskati po njem ...

Besedilo v wikijih

Za osnovno oblikovanje: - odstavek: pustimo eno vrsto prazno - enota v seznamu: zvezdica (*) - naslov: ==_== - podnaslov: ===_=== - ležeči tisk: _ (dva apostrofa) - krepki tisk: _ (trije apostrofi) - povezave: oglati oklepaji

  • modre povezave = že obstoječa gesla
  • rdeče = gesla (še) ni

- sliko vstavimo preko menija - v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos zapletenih zadev ({{COBISS|ID=nnnnnnn}}, {{infopolje pisec}}, {{infopolje knjiga}}, {{razprto|aaaaaaa}} - oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#) - okvirček z besedilom: presledek na začetku vrstice - ukazi za format html: <br> za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila - <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje

Vaje v wikijih

  • prijavi se na Wikipedijo
  • preglej Zgodovino strani (prej), Pogovorno stran, povezave na druge Wikipedije in kategorije na dnu članka
  • popravi slog in pravopis naključnega članka
  • označi potencialna gesla (osebnosti, inštitucije, pojme)
  • dodaj povezave v Cobiss
  • poenoti citiranje v članku (na koncu vsake enote je pika, samostojne publikacije so ležeče, postavljanje imena za priimek in letnice na začetek je nesmiselno, vezaje spremeni v pomišljaje, kjer je to potrebno)
  • opozorila:

- preintenzivno členjenje na odstavke (odstavek naj združuje vsaj tri povedi, sicer gre za naštevanje, ki zahteva uporabo seznamskih alinej) - mašila (tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali ...), - prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom - dobesedno prevajanje

Sporočanje popravkov in komentarjev

  • označimo besedilo, nato:

Pregled > Nov komentar, Sledi spremembam, Datoteka > Prikaži zgodovino različic

  • preimenovanje popravljenih verzij besedila
  • dodajanje kratic imena recenzenta
  • komentiranje wikibesedil: na pogovorni strani besedila ali avtorja; če besedilo nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo odpremo samostojno stran na Wikiverzi; znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden (<!-- komentar -->); s predlogo {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Navajanje[uredi]

4. Žanri[uredi]

5. Slog[uredi]

6. Iskanje[uredi]

7. Digitalna humanistika[uredi]