Uporabnik:NZlatnar

Ob Novi pisariji

Uvod

Nova pisarija - nadaljevanje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
prehod od papirja na zaslon
pismenost = slovnica (19. stol., Pleteršnikov slovensko-nemški slovar)
novi mediji
ukvarjanje z besedilom na zaslonu, tudi s sliko
Wikimedijina spletišča - gojenje skupinskega avtorstva
dopolnjevanje Nove pisarije, princip sprotnega nastajanja, rastoča knjiga
vpogled v historiat nastajanja
eksperiment z genezo besedila
eksperiment z medijem

Kam z avtorjem

avtor: Miran Hladnik
nevarnost izpostavljanja avtorskega izdelka na javnem mestu - v teoriji da, v praksi ne
problem spletnih objektov

Prešernova Nova pisarija

satirična pesnitev (Krajnska čbelica, 1831, 2. zvezek)
karikiranje ideala ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja
ironiziranje nasprotnikov (Jernej Kopitar, Franc Serafin Metelko, Matevž Ravnikar, Jurij Paušek)
spomin na pesem zaradi zaskrbljenosti zaradi nekontroliranega in količinsko neobvladljivega porasta pisanja
primerljivo z današnjim časom
1944: Propagandni odsek IX. korpusa NOV in POJ - Pred tremi leti in druge

Pismenost

biti pismen - obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
pismeni - nekoč elita
distanca nepismenih
obvezno šolanje - pismenost nuja za vsakega posameznika
opazen odstotek nepismenosti - nerazvita oz. necivilizirana država
spremembe komunikacijskih navad --> konflikti med sporazumevalnimi praksami
pomembnost računalniške spretnosti
pismenost po tradiciji: dvojna sposobnost - sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
aktivna udeležba v komunikaciji!
omejenost kreativnega dela komunikacijskega razmerja
spretnost rokovanja z elektronskimi napravami ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti
dnevna zapoved: interaktivnost
samoumevna in obvezna le splošna pismenost - spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
bralna oz. funkcionalna pismenost
prizadevanje za kreativnost
komunikacija preko mobijev in računalnikov - del splošne pismenosti
zaskrbljujoča ignoranca do elektronske komunikacije, upor nesmiseln
računalniki - odpiranje novih možnosti
novodobna elektronska pismenost - nujni sestavni del splošne pismenosti
visoka pismenost - rezultat obveznega osnovnega šolanja, dokument civiliziranosti
višje oblike pismenosti: sposobnost tvorjenja in razširjanja v javnosti
število publicistov
redno pišoči - vpis v Cobiss
ocenjeni delež aktivno pišočih ne more biti kaj višji od 4 %
aktivno pismeni: manjšina
premajhna cenjenost pisnega kanala v komunikaciji
nezaupanje populacije do izobraženih, uspevanje napačnih ljudi
pismenost ohranila svoj privilegirani položaj
kulturna rast družbe odvisna od dviganja kriterijev za dejavno participacijo v kulturi
podjetnost: vidik ekonomske rabe in kreativnosti
pomembno zavzemanje za pisanje in objavljanje

Informacijska družba

informacijska družba = socialna paradigma današnjega časa
koncepti: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura
rivalstvo med natisnjeno in elektronsko knjigo
vzajemna očitanja in predsodki
kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom
knjiga ne bo umrla, postaja butični estetski objekt
pisna tradicija v zgodovini imela močno potrebo po brisanju
tiskanje knjig: proizvodnja avtomobilov
ignoriranje družbenoemancipacijskih priložnosti
nesimpatična odsotnost alternativne pozitivne socialne vizije

Wikiji

Wikipediija in spletišča Wikimedije - inf. družba
lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
zasuk v enciklopedični slog blagodejen
Wikiji (žarg. izraz) = skupek spletišč, spletna rač. tehnologija druge generacije, 2001, vzorčna oblika sodobne pismenosti
splet kot prostor, kjer inf. sami oblikujemo in objavljamo
Wikimedijina spletišča: Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar in druga spletišča
oddelki in literarnovedni projeti, blogi in drugi programi (soc. omrežja)
možnost uporabnikovega poseganja v spletišče
kvaliteta člankov: vitalnost jezikov, sposobnost preživetja
lestvica kulturnih nacij (biblija, epsa pesnitev, prevod biblije našega časa, Okna)
slovenščina: pribl. 40. mesto, vitalni jezik (83) po Kornaijevi kategorizaciji
comfort zone (16) - ni bojazni za preživetje jezika
border line (90) - jeziki z nejasno prihodnostjo
umirajoči oz. mrtvi jeziki (41), se pišejo
nekateri jeziki ne pišejo, posledično izginjajo
Wikipedia: 290 jezikov
zanimiv podatek: delež angleščine pada
več jezikov = več kulturnih izbir, večja možnost za preživetje
slovenska Wikipedija (2002), 2016 - več kot 150.000 gesel
0,025 % slovenske populacije aktivne na Wikipediji
status člankov: licenca creative commons
avtoriteta ovira kreativnost in svobodo
avtorstvo - ego, želja po honorarju
status subverzivnega, anarhičnega medija
proizvodja inf. kot alternativva državnim kot tržnim družb. sistemom
Članek, Pogovor, Urejanje, Zgodovina
dokumenti - daljša trajnost
svobodno objavljanje, prost dostop do inf.
recenzijski postopki
dostopnost znanstvenih inf.
NPOV - neutral point of view
akademsko in popularno ukvarjanje s pomembnimi temami
Wikipedija razlikuje: za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe, brez zahteve avtorskih pravic, prispeva lahko vsak, uveljavlja sodelovanje, objave mednarodno primerljive, samorefleksivna
pozitivno vplivanje na problematične poteze nac. značaja
citat Julie Handers
razviti kapitalizem (Toussaint Hočevar) - podpora soc. projektom, umetnosti in kulturi
neoliberalizem
sprememba avtorske zakonodaje
ekonomija: univerzalni temeljni dohodek, darilna ekonomija, socialno podjetništvo
IP: odprti podatki, prosti dostop, creative commons, Wikipedija ...

Wikiji in šola

Wikiji - močno pedagoško orodje
slovenska Wikipedija - potreba po popisu skupinskih projektov (2004)
2007 wikiprojekti dobijo svoje poglavje
Ali bo Wikipedija postala prisilna?
akademski geto: meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev zabrisana
uporabiti v šoli Wikipedijo - izstopiti iz varnega zavetja, soočenje z realnim svetom
nekdanja nedotakljivost avtorskega besedila presežena
študentje niso navajeni sproti spremljati svoj izdelek
Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico, kvečjemu Wikiverza
podobna orodja za učenje in poučevanje na daljavo: Moodle, MOOC
Wikiverza enostavnejša
negativnih izkušenj s študentskim delom ni
vandalizem na Wikiverzi

Avtor

veda včasih bolj usmerjena k avtorju
raziskava Duševni profili slovenskih preporoditeljev ali Levstikov duševni obraz, tudi drugi projekti
preusmeritev k besedilu
avtonomnost umetniškega besedila
knjiga Lirika, epika, dramatika; serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige
ideal nepotvorjenega besedila (Tone Pretnar): avtonomnost in nedotakljivost tega člena komunikacije
80. leta: usmeritev k bralcu, kulturnim interesom, potrebam in obzorju
'literatura za bralca'
besedilo ni več pomembno kot tako, ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega

Motivacija za pisanje

pisanja lotimo zaradi vrednega predmeta, samega sebe (soc. skupine)
težko razlikovanje med motivacijami
odpor do izpostavljanja etične problematike v humanistiki, ki nedvomno obstaja
avtorski napuh
znanstveni prestiž - izumljanje terminov, nagovarjanje kolegov k vzajemnemu citiranju
znanost - iskanje primerne teorije
sporno, ko zanemarimo gradivo in metode, ki bi znale teorijo zavreči; znanstveni diletantizem
neetično, če gradiva ne ponudimo v obdelavo drugim ali če nekomu speljemo temo
obsesija s pisanjem
pri leposlovju se zdi, da je večji poudarek na načinu sporočanja kot na vsebini poročila
omejevanje splošne razumljivosti; Literarenliteratur (kulturne elite)
pisanje, ki se dela, da ga publika ne zanima, ni vredno zaupanja
misel na bralca: pogoj, da sporočilo doseže svoj cilj
nesporazum, napačno razumevanje prej pravilo kot izjema
nove tehnološke možnosti množičnejšo udeležbo v pisanju vsaj omogočajo
socialni ideal: družba kreativnih posameznikov
pismeni smo lahko na štirih področjih
znanstvene objave: revije, zborniki, knjige in spletišča (status znanstvenih publikacij)
strokovne objave: objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku, popularizacija (šola, enciklopedije, leksikoni slovarji)

Izbira jezika

pisanje za globalno javnost: angleščina
pisanje za domačo publiko: slovenščina
redke teme o slovenskem jeziku in literaturi zunaj Slovenije
naša naloga je, da vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije
nuja vključenosti v mednarodno izmenjavo znanja se Slovenija zaveda, včasih preveč zavzeto
prevelike iluzije
slovenistična znanost v tujih jezikih - pretiran strah
jezikovna izbira literarnovednih disertacij
tujejezični povzetki
zadnja desetletja dvojezične tematske številke
zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje
večina literature v angleščini, spregledamo relevantne objave v drugih jezikih - nezadostna promocija
pomembna vključitev v mednarodno izmenjavo informacij (revije, simpoziji, predavanja)
dvojezično objavljanje drago, vzame veliko časa, povzroča frustracije
profitiranje Wikipedijinih gesel v slovenščini
neenakopravna udeležba jezikov v svetu: jezikovna in kulturna ignoranca, predsodki angleško govorečih akterjev (Domenico Fiormonte), DH-skupnost ignorira

Izbira teme

število možnosti = razvitost sistema
občutek, da so številne izbire navidezne
lažni občutek, da je naše življenje vedno bolj kvalitetno
izkušnja z odločitvami ali-ali, odločanje med dvema radikalnima možnostma
prava vrednost za nas = realizirane, konzumirane izbire
pravilne izbire nam pomagajo preživeti
dosega užitka - odpoved potrošniškemu razmišljanju; od pravilnosti naše izbire naša eksistenca ni več odvisna - užitek
potrebno ceniti tudi neuresničene izbirne možnosti
v vsaki družbi lahko pokažemo na posameznike, ki so v nezavidljivem položaju
Slovenija primerna za uveljavljanje alternativne civilizacijske paradigme (izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega)
izbira teme: asistenti, učitelji, mentorji, strokovni jubileji, nacionalne, regionalne, globalne smernice (moda)
danes izbira teme utemeljuje z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo in željo po boljšem razumevanju
romantični pedagoški princip človeške samorealizacije: naj si posameznik sam izbere temo, včasih problem z literaturo
naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela
posameznik postane osebnost, ko najde svoje mesto v skupnosti, ko se uskladi z drugimi
odprtost za predmete in teme, o katerih nimamo pojma!
ni dobrih in slabih tem
spregledanost tem
študentje ogrevajo vedno za ene in iste teme
pomembnost tem - ni objektivnih meril
maksimalna relevantnost: literatura pomembna v nacionalnem smislu
pomembnost določa v mednarodnem okolju
več piscev te teme = večja pomembnost
drugi filtri pomembnosti - globalna relevanca
lestvice avtorjev in del - kulturnozgodovinsko pomembni zaradi popularnosti (zgodovine trivialne književnosti)
spolni filter, žanrska perspektiva, motivna perspektiva, gradivo pri utemeljevanju novega metodološkega pristora
strokoven odnos - ko ni pod vplivom publicističnega forsiranja

Vaje v pisanju

pisanja potrebno naučiti
tipkovnica in miška
navajanje pisca na orodje
haptične oz. tipalne izkušnje - razvojno pomembne
čitalniki OCR - samo popravljamo za strojem
Wikivir (2006) - zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti

Usoda avtorstva

trdoživost avtorstva
avtorji imajo svojo zakonodajo
avtorji v primerjavi z bralci glede vplivnosti v prednosti
pravo = vloga zavore
biti avtor/-ica je včasih nekaj pomenilo
visok ugled avtorskih besedil še danes izraža skozi avtorjeve zahteve
nekateri avtorji želijo s svojim besedilom razpolagati tudi potem, ko so prodali ali odstopili materialne pravice zanj
problem, če želijo avtorji besedilu preprečiti obtok (cena, prepoved razširjanja po spletu, preprečevanje ponatisa v učbenikih)
omejevanje avtorskega napuha in samovolje: knjige v prostem dostopu, sami bomo napisali ali prevedla svoja

Soavtorstvo

sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja
tuji posegi v besedilo - sodelovanje
ne ubadajo se z avtorsko lastnino
pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena
soglasno usklajevanje
PRAVILA: vprašanje delitve dela, zaslug za delo (), odprtost za spremembe, usklajevanje načrtov, zatri ego, zaupaj sodelavcev, soavtorji imajo pravico veta, ne poizveduj za avtorjem posega
preganjanje napuha s soavtorstvom, skupna dobrobit

Objavljanje

koncept avtorstva bolj povezan z objavljanjem
načeloma štejejo le objave
do objave vodila dovolj dolga in naporna pot
danes si lahko stroške tiska privošči skoraj vsak, še lažje objavljanje na spletu
edina potencialna ovira = obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje
nov pomen izraza »postaviti besedilo«
včasih besedila postavili stavci v tiskarni
Jožef Žemlja, ni plačal za svojo tiskano knjigo Sedem sinov, stavec zagrešil preveč napak, 1 izvod
zbirka Muževna steblika - razrez, papirni mlin zaradi politične spornosti pesnika
humorna besedila penatov, interna raba
»postaviti besedilo« danes pomeni naložiti besedilo na strežnik oz. spletno mesto
če je to občilo kot medij, potem postaviti = objaviti
postavljeno na spletu = igla v senu (dokumenti, na katere ne kaže nobena povezava)
uporaba vrstice, če dokumenta na spletu nismo namenili objave
skrivanje direktorija
sicer nalagamo informacije v skupno dobro
objaviti besedilo = postaviti dokument, da ga najde in prebere čim več ljudi
podjetja, ki se ukvarjajo s tem
najbolj prispeva k vidnosti postavitev na močno obiskovano mesto
pomagajo hiperpovezave v besedilu
besedila na Wikipediji objavljena, isto Wikivir, ni pa to samoumevno za tekste na Wikiverzi (lokalna, razredna raba)
status objave besedila - o tem odloča avtorjeva intenca
natančnejše določanje statusa objave: besedna zveza »javno objaviti«
današnja pravna praksa zgrešena, saj ima večjo prednost pravica do zasebnosti

Množični um ali pametna množica

znanje, pri katerega produkciji produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki
javno dostopno, stalno izpopolnjevanje
korist za vsakega člana skupnosti
pomen znanja kot javne dobrine (sv. Avguštin)
splošno znanje - produkt dialoga med posamezniki
Wikipedija - metafora organizacije vednosti oz. prizadevanje za totalni zajem človeškega znanja
Wikipedija = babilonski stolp; zagotovljena primerljivost znanja, orodje kliče k njegovi izmenjavi
zelo malo se razpravlja o pravični porazdelitvi znanja
enciklopedije: informacije razporejene po abecedi ali drevesno; osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja
v Wikipediji abecedna razporeditev ni več pomembna, saj iskanje prepustimo algoritmom iskalnika
verbalne in vizualne informacije v geslih vključene v okolici preko kategorizacije v Kategorijah in preko poglavja Glej
grajenje znanja od spodaj navzgor, združevanje lokalnega interesa z globalnim
kritika Jarona Lanierja, »digitalni maoizem«; grožnja zahodni civilizaciji, ki da temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti in na reprezentativni demokraciji, Wikipedija kot »vladavina drhali«, napad na anonimne urednike (norčevanje iz resnih strokovnjakov), množična pamet je neumna in dolgočasna, podpira samo organizacijo obstoječega znanja
tudi določene slabosti: spletni enciklopediji ne gre za resnico, ampak za konsenz
pogovorne strani - prostor individualne artikulacije, pisci niso anonimni (vzdevki)
tradicionalno avtorstvo bolj zavezano zaščiti avtorskih privilegijev
Wikipedija je res huda motnja v kapitalističnem sistemu, zato ureditve zahodnega sveta razumejo kot grožnjo
korenine Lanierjevega nelagodja: socialna teorija - gojenje tradicionalnega nezaupanja do množice, vidi le v opoziciji do nadpovprečnih posameznikov
množica pojavila kot relevantna soc. kategorija šele v 18. in 19. stol., sredi 20. stol. izrodila v totalitarizem in birokratizem; v tej disciplinirani družbi je oblast postavljala meje, pravila in sankcionirala tiste, ki so pravila kršili; množice niso sposobne vladati sebi
kadar posameznik stopi v množico, pomeni to njegov sestop na civilizacijski lestvici
masovnost nevarna, ker množica ves čas išče avtoriteto, voditelja
vodja množico drži skupaj
sposobni izobraženi posamezniki hitro pripravljeni prevzeti vlogo vodij
intelektualci: energija množic patološka, oblika modernega divjaštva
postliberalno-demokratično stališče do množice bolj zaupljivo; razsvetljeni avtonomni posameznik se lahko razvija kot član razumne skupnosti
skupnost = skupnost posameznikov
sodobna množica = sublimna, zdaj se ukvarja s storitvenimi dejavnostmi in z duhovnim delom
kolektivna komunikacija množica = temeljna oblika postmoderne ekonomije
sodobna samoregulirana množica prisega na red
današnja množica ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev
sodobna socialna teorija: množica - konstruktivna kreativna sila
Wikipedija izrablja pamet množice, crowdsourcing

Prvi vtisi ob prelistavanju Slavistične revije

Prva stvar, ki mi je padla v oči, je zagotovo barva. Rdeča. Načeloma si jo interpretiram kot simbol pomembnega ali pa kot občutek zavračanja. Ker sem se odločila za študij slovenistike, sem se odločila za prvo. Opazila sem, da je podnaslov v angleškem jeziku, torej sklepam, da bodo besedila v tej reviji tudi v angleščini. Na začetku besede glavne urednice, nato pa že nekaj o znanstvenem vrednotenju slovenistike. Sledi prispevek o kohezivno-konektorskih sredstvih v besedilih (sklepam, da je avtorica študentka), kar mi je osebno že malo bolj zanimivo, nato pa nekaj tujih prispevkov. Nekateri so prevedeni, drugi pa imajo v slovenščini oz. angleščini zapisan le povzetek. Sprva mi je bilo čudno, zakaj je toliko prispevkov ohranjenih v originalnem jeziku, nato pa sem videla, da gre za Slavistično revijo in ne za Slovenistično. Proti koncu revije sledi še prispevek slovaškega študenta, ki je nekaj časa študiral na naši fakulteti, nato pa še nekaj o slovnici sodobnega češkega jezika ter znanstveni članek. V reviji pogrešam več grafov ali vsaj kakšno sliko, saj se s tem bralca hitreje pritegne k branju nekega besedila. Všeč pa mi je, da so prispevki objavljeni v drugih slovanskih jezikih, saj je s tem revija bolj pestra.

18. september

Svoj rojstni datum si delim z angleškim leksikografom, pisateljem, pesnikom in kritikom Samuelom Johnsonom in hrvaškim pisateljem Ivom Tijardovićem, sicer bolj znanim kot skladateljem oper in operet, na ta dan pa sta umrla slovenski urednik in pisec učbenikov Anton Janežič, ki je med drugim napisal Slovensko slovnico za srednje šole in s prijatelji ustanovil najstarejšo slovensko založbo, Mohorjevo družbo, poleg njega pa še Marjan Rožanc, avtor številnih proznih in dramskih del.

Slovarček

analfabét = kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

hermetičen = ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen

maoízem = marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije

marginalizíran = ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja

bagatelen = malo vreden, malenkosten

nihilizem = nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote